Projekt Wasteless prinaša nov digitalni sistem za merjenje odpadne hrane

Leta 2023 je bilo na ravni Evropske unije v povprečju zavrženih 130 kg hrane na prebivalca (58,2 milijona ton), kar kaže obsežnost problema odpadne hrane in opravičuje evropske cilje za leto 2030, ki zmanjšujejo odpadno hrano v pridelavi (proizvodnji) za 10 odstotkov ter 30-odstotno zmanjšanje v sektorjih trgovine na drobno in končne potrošnje.
V Sloveniji je v istem obdobju nastalo približno 164.800 ton odpadne hrane, pri čemer je povprečen prebivalec zavrgel okoli 78 kg hrane. Gospodinjstva predstavljajo največji delež tega odpadka, sledijo gostinstvo, pridelava (proizvodnja) in trgovina.
Projekt Wasteless
Kljub vzpostavitvi skupne metodologije za merjenje odpadne hrane na ravni Evropske unije, med državami članicami še vedno obstajajo pomembne razlike v praksah zbiranja in obdelave podatkov, kar omejuje njihovo primerljivost in zanesljivost. Prav te izzive naslavlja projekt Wasteless, katerega cilj je razvoj inovativnih orodij za spremljanje in preprečevanje izgub ter odpadne hrane v različnih okoljih, kot so gospodinjstva, živilska podjetja in trgovine. Eden izmed partnerjev projekta je Inštitut Jožef Stefan (IJS), ki je v ta namen razvil avtomatski sistem za spremljanje odpadne hrane v gospodinjstvih. V projektu sodeluje tudi Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij, ki spremlja rezultate testiranja razvitega orodja ter skrbi za diseminacijo projektnih rezultatov.
Pri tem je pomembno poudariti, da ne gre za tehtnico, namenjeno stalni uporabi v vsaki kuhinji, temveč za raziskovalno orodje, namenjeno institucijam, ki zbirajo statistične podatke za določeno skupnost, regijo ali državo. Gospodinjstva tehtnico prejmejo za omejeno časovno obdobje, praviloma en teden, v tem času pa sistematično beležijo količino odpadne hrane in svoje prehranske navade. Takšen pristop predstavlja učinkovito alternativo tradicionalnim metodam zbiranja podatkov, kot so vprašalniki in samoocene.
Metodologija
Metodologija temelji na integraciji treh elementov: digitalne tehtnice, mobilne aplikacije in spletnega portala. Tehtnica omogoča natančno tehtanje odpadne hrane neposredno ob njenem nastanku, mobilna aplikacija pa zajem kontekstualnih podatkov, kot so vrsta živila, stopnja obdelave, užitnost in način odlaganja. Vsi podatki se centralno zbirajo in analizirajo prek spletnega portala, kar omogoča standardizirano in primerljivo obdelavo podatkov med različnimi okolji in državami.
Sistem je bil preskušan v pilotnih študijah v štirih državah (Slovenija, Madžarska, Portugalska in Estonija), kar je omogočilo preverjanje njegove uporabnosti v različnih kulturnih, prehranskih in organizacijskih okoljih. Poudariti je treba, da je šlo za testiranje metodologije in delovanja orodja, ne pa za celovit in reprezentativen zajem stanja odpadne hrane na nacionalni ravni. Kljub temu so rezultati pilotnih študij pokazali, da takšen pristop bistveno zmanjša negotovosti, povezane s samoocenjevanjem, ter omogoča pridobivanje podrobnih in mednarodno primerljivih podatkov, kar predstavlja pomembno podporo pri oblikovanju politik in sprejemanju odločitev v praksi.
V prihodnje bodo prav zanesljivi, primerljivi in podrobni podatki ključni za učinkovito spremljanje napredka pri doseganju evropskih ciljev zmanjšanja odpadne hrane. Inovativni pristopi, ki jih razvija projekt Wasteless, predstavljajo pomemben korak k bolj enotnemu in objektivnemu merjenju odpadne hrane, hkrati pa odpirajo možnosti za ciljno usmerjene ukrepe, ozaveščanje potrošnikov in razvoj bolj trajnostnih prehranskih sistemov.
Literatura
- Dejan Gradišar, Viktor Govže, Miha Glavan, Smart scale toolset for household food waste estimation, Resources, Conservation & Recycling Advances, Volume 29, 2026, 200317, https://doi.org/10.1016/j.rcradv.2026.200317.
- https://wasteless.ijs.si/
- https://wastelesseu.com/tools/
- https://youtu.be/uurxM_d9dKU?si=zV9rDgTQY6m3GSf5
Avtorji: dr. Dejan Gradišar, IJS; mag. Jana Ramuš Martini, GZS-ZKŽP; Barbara Lončarek, GZS-ZKŽP






