Projekt Kuhnapato: Zgodba COŠD Bohinj
V prazničnem času, ko pogosto pripravimo več hrane, kot jo lahko pojemo, projekt Kuhnapato vrača pozornost k starim praksam spoštljivega ravnanja s hrano, iz katerih je zrasla slovenska kulinarična dediščina.
V času praznikov še posebej, so mize pogosto bogato obložene, kupujemo »za vsak slučaj« in včasih pripravimo več, kot lahko pojemo. Včasih pa je bilo ravno obratno – hrano so hranili več mesecev, na mizi pa je bilo tisto, kar so imeli in so znali v celoti porabiti. Nastajale so jedi, ki danes predstavljajo temelje slovenske kulinarične dediščine, prav zato, ker so nastale iz ostankov in spoštljivega odnosa do hrane.
V projektu Kuhnapato se obujajo dragocene prakse, s katerimi se mladi učijo:
- kako iz ostankov pripraviti nove obroke,
- kako uporabiti tudi dele sestavin, ki bi jih sicer zavrgli,
- kako iz skromnega sestaviti okusno in hranljivo,
- ter kako skuhati ravno pravšnjo količino.
Ta pristop je primeren in se uspešno uvaja v osnovnih šolah in enotah CŠOD, kjer si prizadevajo ustvariti skoraj ničelno količino odpadne hrane.
Navdihujoč primer prihaja iz CŠOD Bohinj
Tam otroci vsaj trikrat tedensko sami pripravijo večerjo – deloma zato, ker je v kuhinji le en kuhar za 80 učencev, predvsem pa zato, da spoznajo, koliko dela je vloženega v vsak krožnik. Merjenje ostankov hrane je spremenjeno v igro: preostanke stehtajo v dveh posodah, učence razdelijo v dve skupini, zmaga pa tista, ki zavrže manj.
Pri tem ne gre za pretirano nalaganje hrane, temveč za spoštovanje do truda, ki je potreben za vsak obrok – od oblikovanja zgornjesavskih krapov do lupljenja prave količine zelenjave za dober piščančji ajmoht.
Takšne izkušnje dokazujejo, da je odgovoren odnos do hrane mogoče graditi z domišljijo, sodelovanjem in igrivimi pristopi.
