“Problem je, da se pozitivne informacije preprosto ne širijo naprej!”

Pogovor z mag. Dejanom Židanom, podpredsednikom vlade in ministrom za kmetijstvo in okolje

“Naš cilj ni samooskrba,” ste izjavili v enem svojih intervjujev: “Naš cilj je prehranska varnost.” Kako točno bi definirali razliko med tema dvema konceptoma?

Glede na naravne danosti bi bilo utopično razmišljati, da lahko v Sloveniji pridelamo sto odstotkov hrane, ki jo potrebujemo. Zavedati se moramo, da nekaterih vrst surovin glede na raznolikost prehranjevalnih navad ne moremo pridelati že zaradi naše klime.

Ko pa govorimo o prehranjevalni varnosti, gre za izrazito strateški pojem. Tako kot mora država poskrbeti za energetsko, vojaško in druge vrste varnosti, mora poskrbeti tudi za prehransko varnost svojih državljanov. To pomeni, da moramo biti sposobni v primeru krize sami zadovoljiti vsaj osnovne potrebe ljudi. V tem trenutku mednarodni prehranski trg sicer deluje. Imamo pa tudi izkušnje znotraj EU, ko se v nekem segmentu pojavi pomanjkanje, tako da skupni trg enostavno odpove. Takrat so države odvisne le od svojih lastnih zmožnosti. Prehranska varnost torej pomeni, da znamo v primeru krize sami pridelati dovolj, da ne bomo lačni.

Gotovo pa lahko veliko izboljšamo tudi na področju samo-oskrbe. Kaj bi bilo tisto, kar lahko storimo najprej in z največ učinka?

Na različnih področjih imamo različne cilje. Na ministrstvu zelenjavarstvo oziroma vrtninarstvo, ki pri nas predstavljata nekje med 30 in 40 % samooskrbe, pojmujemo kot dejavnosti, ki lahko zagotavljata veliko delovnih mest. Poleg tega ne potrebujeta velikih obdelovalnih površin, saj govorimo tu o zelo intenzivni proizvodnji na hektar. To področje že spodbujamo z več mehanizmi. Prvi je nagovarjanje državljanov in državljank, naj dajejo čimveč prednosti lokalni hrani in lokalnim pridelovalcem, kar je v štirih letih že obrodilo konkretne rezultate. Drugi mehanizem je odprtje prodajnih kanalov v javne zavode, ki imajo v Sloveniji na letni ravni kupno moč 140 milijonov evrov. In tretji je neposredna spodbuda pridelovalcem. To v praksi pomeni, da bomo s 1. 1. 2015 začeli izvajati novo kmetijsko politiko, katere del je tudi proizvodna vezava pri pridelavi vrtnin. Ob tem počnemo še druge pomembne stvari, del česar je tudi deregulacija. Nedavno smo spremenili zakon o vodah, ki delno olajšuje tudi proizvodnjo vrtnin. Pripravljamo pa tudi vse potrebno za več projektov namakanja v Sloveniji. In še bi lahko našteval.

Naša država ima v svojih gozdovih izjemen zaklad – s 60 odstotno pokritostjo Slovenije z gozdom smo prav pri vrhu EU. Se strinjate, da bi lahko ta zaklad izkoriščali še mnogo bolje kot sedaj?

Gozd je prav res slovensko bogastvo. Opravlja sicer tudi več drugih pomembnih funkcij, najpomembnejša pa je najbrž vseeno njegova gospodarska vloga… Ki pa seveda ne sme počivati samo na tem, da se drevesa poseka in les preprosto odpelje v tujino.

Bistveno je, da deluje celotna veriga predelave lesa v polizdelke in izdelke, torej veriga nastajanja dodane vrednosti. To ustvarja nova delovna mesta in obenem omogoča, da v državi poberemo več davkov. Do razpada gozdno-lesne verige je po naših analizah prišlo v zadnjih dveh desetletjih, in sicer predvsem zato, ker smo izgubili kupce. Tradicionalni kupec za slovenske lesne proizvode je bila prejšnja država, ki je imela več kot dvajset milijonov prebivalcev. Po razpadu tega sistema se žal ni znalo najti dovolj novih kupcev znotraj EU ali kje drugje.

Seveda se postavi vprašanje, kako naprej. S prvimi ukrepi smo že začeli. Strategija »Les je lep« je dobra, jo je pa treba še nadgraditi. Del tega našega načrta je, da se začnemo na ravni države bistveno več pogovarjati o pomenu lesa, nakar morajo ustrezno organi to upoštevati tudi pri svojih razpisih za sofinanciranje. Na področju kmetijstva in okolja smo tu svojo nalogo opravili. Sofinanciramo primarne centre za lesno obdelavo, in s tem bomo v še večji meri tudi nadaljevali. Verjamem, da bodo tudi druga dogovarjanja, ki že potekajo, uspešna – da bo Ministrstvo za gospodarstvo, ki je pristojno tako za žagarstvo kot za lesno industrijo, znalo vzpodbuditi tudi lesno panogo kot celoto. Del pomoči, ki jo država lahko nudi, je pomoč pri odpiranju vrat našim proizvajalcem v tujino. No, država lahko vrata sicer odpre, konkretnih poslov pa ne more sklepati. Ravno v tem trenutku se zaključujejo dejavnosti, kako odpreti vrata na Bavarsko pod patronatom Ministrstva za kmetijstvo in okolje.

Kako doseči, da se bo v prihodnosti več mladih odločalo za poklice, ki se ukvarjajo s pridelavo hrane? Najbrž z malo pozitivne promocije in s konkretnimi spodbudami, ki bodo pomagale pri odločitvah za investicije v pridelavo hrane.

Mlade v kmetijstvu seveda še kako potrebujemo. Odliv mladih iz kmetijstva je bil najbolj izrazit, ko je bila Slovenija gospodarsko v konjunkturi. Takrat so mladi ljudje najbolj številčno zapuščali domačije, saj so bistveno lažje kot danes dobili zaposlitev izven kmetijske dejavnosti. To je problem, ker se takšni ljudje potem zelo redko vračajo k svojim koreninam.

Zdaj, ko imamo že dalj časa krizo delovnih mest, so mladi bolj motivirani, da ostanejo doma na kmetijah. Naše ministrstvo pa glede tega uvaja tudi nekatere dodatne ukrepe, oziroma jih bo uvedlo z začetkom leta 2015. Prvi od teh ukrepov je povečanje sredstev za neposredna plačila za mlade kmete. Naslednji ukrep je enkratna pomoč. Po naših izračunih bo v povprečju znašala 23.000 € na kmetijo, s tem da bo konkretna številka pri vsaki kmetiji odvisna od njene velikosti.

Izpostavil bi, kako veliko nam na ministrstvu pomeni, da združenja mladih kmetov delujejo vedno bolje. Mladi kmetovalci se torej povezujejo, kar omogoča marsikaj, samo za začetek recimo neprimerno boljši pretok idej. Zato sem na tem področju optimist.

Ko ste sprejeli položaj kmetijskega ministra, ste rekli, da ste funkcijo sprejeli tudi zato, da se boste lahko borili proti ‘nepotrebnemu pesimizmu’, ki preveva našo državo. Rekli ste, da ste se naveličali življenja v okolju, kjer kraljuje stavek: “Ah, saj se nič ne splača.”. A kako obrniti spiralo pesimizma v pozitivno smer v državici, kjer se je nabralo tako mnogo negativnih izkušenj iz preteklosti?

Za našo državo je v tem trenutku značilno, da se pozitivne informacije preprosto ne prenašajo naprej. O katerih pozitivnih informacijah govorim? Prva bi recimo bila, da nam od zadnje četrtine lanskega leta ponovno narašča bruto domači proizvod. To je ključno, saj pomeni, da bo na voljo več denarja za zdravstvo, šolstvo in javni sektor nasploh, poleg tega pa se lahko ljudje na podlagi tega podatka upravičeno počutijo bolj varne kot prej. Da to drži, se je pokazalo tudi na indeksu osebne potrošnje v prvem kvartalu tega leta, kjer smo lahko prvič po dolgem času zabeležili rast, pa čeprav blago, namreč 0,6 odstotka.

Drugi spregledani pozitivni pokazatelj bi bil, da smo v prvih štirih mesecih zabeležili opazno rast prodaje kmetijskih proizvodov. Če pogledamo naše ključne proizvodne panoge, lahko recimo opazimo, da je fizična proizvodnja surovega mleka v zadnjem mesecu narastla kar za 3,3 %! Vendar take informacije, ki lahko ljudi navdajo s po mojem mnenju upravičenim optimizmom, pri nas dostikrat spregledamo. Po drugi strani pa tiste bolj pesimistične podatke radi pretirano potenciramo. Ampak pozor: to, ali je v državi prisoten realizem, pesimizem ali optimizem, neposredno vpliva na gospodarska pričakovanja, kar potem neposredno vpliva na vse pomembne gospodarske kazalce! Zato rad pravim, da je dobro včasih prebrati, kaj o nas napišejo tujci, in šele potem tisto, kar o sebi napišemo sami.

Večkrat ste že izpostavili, da ima v prehranjevalni verigi na koncu s svojimi odločitvami daleč največji vpliv vendarle potrošnik. Kaj bi slovenskemu potrošniku torej položili na srce ob koncu pogovora?

To, da je potrošnik kralj, sicer velja – je pa res, da se svojega kraljevanja pogosto ne zaveda. Bistveno je, da se čimprej osvobodi diktata reklamnih sporočil, s katerimi ga bombardirajo na vsakem koraku, in da si začne z lastno zdravo pametjo čimprej ustvarjati lastne prioritete. Tudi na tem področju že lahko pokažemo rezultate, saj je začelo v zadnjih letih vedno več državljank in državljanov pri svojih nakupih iskati lokalno hrano. Vsi skupaj se torej očitno čedalje bolj zavedamo, da več lokalne hrane pomeni več delovnih mest tako za kmete kot za obrtnike in industrijske delavce. In to seveda na koncu pomeni tudi več denarja v državnem proračunu.

Gre pa tudi za to, da je lokalna hrana pogosto tudi bolj kvalitetna. Hrana, ki do potrošnika pride od daleč, praviloma namreč veliko izgubi na svežini, to pa še kako vpliva na njeno kakovost. Kot okoljski minister bi seveda opozoril še na okolje. Pri prevozu hrane nastaja veliko izpustov, ogljični odtis hitro narašča. S kratkimi prevoznimi potmi sestavin na naših krožnikih torej skrbimo tudi za okolje, v katerem živimo. Favoriziranje lokalne hrane je torej zelo učinkovito sredstvo za izpolnjevanje ene naših najosnovnejših dolžnosti – dolžnosti, da ohranimo okolje za naše potomce!


Sorodni članki

Kako vemo, da je meso, ki smo ga kupili v trgovini, zares slovenskega porekla

Shema »izbrana kakovost« je edina nacionalna shema, ki nam zagotavlja slovensko poreklo osnovne surovine, višjo kakovost in stalne redne kontrole. Goveje in perutninsko meso, označeno z znakom »izbrana kakovost – Slovenija«, tako potrošniku zagotavlja rejo živali in predelavo mesa v…

Več...

Kdo in kako kontrolira mleko in mlečne izdelke z znakom »izbrana kakovost – Slovenija«

Zaščitni znak »izbrana kakovost – Slovenija« na mleku in mlečnih izdelkih pomeni višjo stopnjo kakovosti in se lahko pohvali s stoodstotno slovensko pridelavo in predelavo, z odlično mikrobiološko kakovostjo in s strogimi kontrolami. Marko Majer iz družbe Beaureau Veritas je…

Več...

Kontrolor sheme »izbrana kakovost – Slovenija« o postopkih nadzora in pridobitvi certifikata

Tako za pridobitev kot tudi ohranjanje znaka »izbrana kakovost – Slovenija« je potrebno veliko kontrol, saj se le tako lahko prepričamo o kakovosti izdelka in vzdržujemo visoke standarde. Na obisku v mlekarni Planika nam je kontrolor Marko Majer na praktičnih…

Več...
Vas zanima naša super hrana in aktualno dogajanje v vaši regiji ter v celotni Sloveniji?
Ostani na tekočem