Posegamo po naši lokalni hrani. Podpiramo naše lokalne pridelovalce, predelovalce, gospodarstvo in delovna mesta. O projektu Naša super hrana >

Priročnik za varstvo slovenske podeželske dediščine

11.3.2016

Devetnajst različnih sušilnih naprav, ki tvorijo inovativni projekt Dežela kozolcev v Občini Šentrupert, zgledno obnovljena sadna sušilnica v Razborah, v parkirišče s šestdesetimi parkirnimi mesti preurejeno degradirano območje opuščenega peskokopa pri planini Kuhinja, tematska pot Na svoji zemlji v Baški grapi, ki ustrezno počasti zgodovinsko snemanje prvega slovenskega celovečernega filma, lična in moderna drevesna opazovalnica v Mestnem gozdu v Celju… To so samo nekateri izmed primerov dobrih praks, predstavljeni v posebnem priročniku o trajnostni rabi naravnih virov ter ohranjanju in razvoju slovenske zgodovinsko-kulturne dediščine, ki so ga pripravili v Društvu za razvoj slovenskega podeželja.

Pri tem sta društvu pomagala Zavod Republike Slovenije za varstvo narave in Mreža za podeželje Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. V prvi vrsti je priročnik sicer namenjen potencialnim investitorjem in nosilcem projektov (med drugim tudi zato, ker zelo podrobno razdela kompleksnost upravnih postopkov in prepletenost pristojnosti med različnimi organi), obenem pa je zanimivo in poučno branje za vsakogar, ki mu ni vseeno za slovensko kulturno dediščino.

Sam priročnik je razdeljen v štiri sklope. V prvem so na preprost način predstavljena varovana območja in pristojne institucije, v drugem avtorji konkretno razložijo splošni postopek izvedbe posega v prostor in posebnosti, povezane z varovanimi območji, tretji oziroma osrednji del priročnika tvori dvanajst pogostih primerov projektov (v njih so sistematično popisani postopki pridobivanja upravnih dovoljenj in soglasij), v zadnjem poglavju pa so avtorji navedli dodatno gradivo in vire podatkov, ki bodo v pomoč njihovim načrtovalcem in izvajalcem.

“Dediščino je vredno varovati samo do takrat, ko je za nami kdo, ki jo želi prevzeti in varovati,” sta v uvodu zapisala urednika publikacije mag. Vesna Erhart in dr. Luka Juvančič. Vsi, ki se s tem strinjajo, si lahko brezplačni priročnik, ki se bo v prihodnosti morda razvil celo v spletni portal, ogledajo na tej povezavi.


Sorodni članki

Pri naročilu hrane izrazite željo po kakovostnem mesu lokalnega porekla

Privoščite si kakovosten kos mesa slovenskega porekla, četudi morda v nekoliko manjši količini ali manj pogosto.Ob misli na goveji zrezek na žaru se marsikomu pocedijo sline. Pri uživanju mesa je kakovost surovine izjemno pomembna. Ali ob naročilu v restavraciji povprašate…

Več...

Aleš Čad: »Osnova naše kulinarične tradicije je kakovostno meso slovenskega porekla«

V trgovini ali gostilni zahtevajte kakovostno meso slovenskega porekla.Okusne jedi z žara, visoka kakovost surovin in topel sprejem so tiste stvari, ki smo jih potrošniki vajeni pri obisku Gostilne Čad. Ta legendarna gostilna pod Rožnikom ima dolgo tradicijo. Uspešno poslovanje…

Več...

Peter Peternel: »Kakovostna lokalna hrana je naša največja dobrina«

Znak »izbrana kakovost – Slovenija« zagotavlja, da so bile živali rojene in rejene v Sloveniji, da je bila predelava mesa izvedena v Sloveniji, ves proces pa je podvržen dodatnim neodvisnim kontrolam. Lahko bi rekli, da so kmetje največji vrtnarji krajine.…

Več...

Začela se je promocijska kampanja o prednostih lokalne ribje hrane

Na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano smo začeli z nacionalno generično kampanjo za promocijo lokalnega ribištva, s katero bomo ozaveščali pozitivnih vidikih uživanja rib ter o kakovosti, svežini in pestrosti izbire lokalnih rib in školjk, ki so dostopne po…

Več...
Vas zanima naša super hrana in aktualno dogajanje v Sloveniji?
Ostani na tekočem