Posegamo po naši lokalni hrani. Podpiramo naše lokalne pridelovalce, predelovalce, gospodarstvo in delovna mesta. O projektu Naša super hrana >

Priporočila za zmanjševanje količin odpadne hrane

Zmanjševanje količin odpadne hrane je ena od pomembnih prioritet Evropske komisije, ki je pripravila tudi strategijo „od vil do vilic“ za trajnostno hrano v celotni vrednostni verigi. Proizvodnja hrane in živil v svojem procesu namreč izrablja dragocene vire, kot so tla, voda, zrak, energija in gorivo in je povezana z emisijami toplogrednih plinov, zato hrane ne smemo izgubljati ali je zapravljati po nepotrebnem.

Z etičnega, ekološkega in gospodarskega vidika je zmanjšanje količin odpadne hrane izziv tako za oblikovalce politike kot tudi za gospodarske subjekte, potrošnike, znanstvenike in nevladne organizacije. Tematika zmanjšanja količin odpadne hrane je pomembna prioriteta Evropske komisije, ki v sodelovanju z državami članicami in drugimi deležniki išče načine, kako se izogniti netrajnostni porabi hrane in oblikovati trajnostno verigo preskrbe s hrano.

Strategija za trajnostno hrano

Zmanjšanje odpadkov hrane je med drugim bistveni sestavni del novega svežnja Evropske unije o krožnem gospodarstvu, ki se ukvarja s preprečevanjem odpadkov in ohranjanjem virov. Evropska komisija je pripravila tudi strategijo »od vil do vilic« za trajnostno hrano v celotni vrednostni verigi, zato bo preprečevanje izgub hrane in odpadne hrane vse pomembnejše.

Prizadevanja za prepolovitev izgub in količin odpadne hrane na prebivalca

Generalna skupščina Združenih narodov je sprejela Agendo za trajnostni razvoj do leta 2030 (Agende 2030), katere cilj je prepolovitev izgub in količin odpadne hrane na prebivalca vzdolž proizvodne in dobavne verige. Temu cilju moramo slediti tudi države evropske unije, vključno s Slovenijo.

Priložnosti na vseh stopnjah prehranske verige

Hrana se izgubi ali zavrže na vseh stopnjah prehranske verige: na kmetijah, pri transportu, obdelavi, predelavi in proizvodnji, v trgovinah, restavracijah in javnem sektorju ter gospodinjstvih. Za preprečevanje nastajanja odpadne hrane bi bilo treba ukrepati predvsem pri viru in omejiti ustvarjanje presežne hrane v vsaki fazi verige preskrbe s hrano, torej v proizvodnji, predelavi, distribuciji in potrošnji. Kadar pa bi taki presežki nastali, bi jih bilo treba predelati in zagotoviti najkoristnejšo uporabo hrane v skladu s hierarhijo preprečevanja nastajanja odpadne hrane.

Konkretna priporočila in možni ukrepi

Z namenom pomoči akterjem pri izvajanju ukrepov v praksi so nastala Priporočila za ukrepanje na področju preprečevanja odpadne hrane.

Priporočila so namenjena javnim in zasebnim subjektom ter predlagajo ustrezne ukrepe za določene akterje, in kar je najpomembneje, pozivajo k sodelovanju med različnimi akterji. Čeprav priporočila niso izčrpen seznam vsega, kar je mogoče in bi bilo treba narediti za preprečevanje izgub hrane in nastajanja odpadne hrane, pa zagotavljajo pomembno usmeritev in izhodišče.

Preberite tudi:


Sorodni članki

Sodelujte v raziskavi o odpadni hrani

Pridružite se najobsežnejši slovenski raziskavi o količinah odpadne hrane v gospodinjstvih. Za ta namen so na Ministrstvu za okolje in prostor izdelali kuhinjski dnevnik odpadne hrane.Vsak prebivalec Slovenije je v letu 2019 zavrgel povprečno 67 kg hrane, v letu 2020…

Več...

2. Mednarodni dan ozaveščanja o izgubah hrane in odpadni hrani

29. september je bil s strani Generalne skupščine Združenih narodov in s podporo Organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO) razglašen za mednarodni dan ozaveščenosti o izgubah hrane in odpadni hrani.Mednarodni dan ozaveščanja o izgubah hrane in odpadni hrani…

Več...

Zmanjšanje količine odpadne hrane je eden ključnih ciljev do leta 2030

Do leta 2030 smo se na globalni ravni zavezali prepoloviti količino odpadne hrane na prebivalca. To lahko dosežemo le s skupnimi prizadevanji, ki se začnejo pri vsakem posamezniku.V okviru Agende za trajnostni razvoj do leta 2030 so Združeni narodi kot…

Več...

Raje kot v smeti pretvorimo v nove jedi

V kuhinji se nam pogosto zgodi, da nam pri pripravi obrokov ostanejo nekatera živila, na primer krompir, testenine, riž, kruh ali zelenjava. Že z malo domišljije jih lahko koristno porabimo za pripravo novih jedi ter tako bistveno zmanjšamo količino zavržkov…

Več...
Vas zanima naša super hrana in aktualno dogajanje v Sloveniji?
Ostani na tekočem