Posegamo po naši lokalni hrani. Podpiramo naše lokalne pridelovalce, predelovalce, gospodarstvo in delovna mesta. O projektu Naša super hrana >
OBVESTILO in NAVODILA za sektorja mleka in mesa o ponovnem začetku plačevanja prispevka za promocijo od 1.10.2020 dalje! Preberite več >

Prihodnost bolj kakovostne hrane je v ekološki pridelavi

Eno osnovnih poslanstev našega portala je domačemu potrošniku predstaviti nabor uradnih shem kakovosti, ki mu lahko pomagajo pri preudarnih nakupovalnih odločitvah. Kot naši pozorni bralci dobro vedo, se v sklop evropskih shem kakovosti, ki so predpisane z evropskimi uredbami, uvrščajo naslednje štiri sheme: zaščitena označba porekla, zaščitena geografska označba, zajamčena tradicionalna posebnost in ekološka pridelava. Ker je tudi med slovenskimi potrošniki moč zaznati izrazit porast zanimanja za ekološko pridelana živila, bomo tokrat pod našo analitično lupo postavili prav njih.

Takoj na začetku se velja seveda vprašati, kako bi ekološki standard pridelave in predelave lahko kar najučinkoviteje definirali. Na uradnih straneh Evropske komisije za promocijo ekološkega kmetovanja je strokovnjakom to uspelo takole: “Gre za način pridelovanja hrane, ki spoštuje naravne življenjske cikle. Ta način minimizira človekov vpliv na okolje in obratuje tako naravno, kot je mogoče.” V posebnem zavihku se odgovor na še konkretnejše vprašanje, kaj ekološki logotip zagotavlja kupcu, glasi: “Da proizvodnja spoštuje naravo, da so bila živila pridelana na trajnosten način, da pridelovalce najmanj enkrat letno nadzorujejo nadzorni organi, da se pri proizvodnji udeležene živali prosto pasejo na svežem zraku in da se z njimi postopa po naprednih smernicah ravnanja z živino, da pri pridelavi niso dovoljeni genetsko spremenjeni organizmi in da so v veljavi stroge omejitve glede uporabe kemičnih pesticidov, gnojil, antibiotikov ter raznih drugih dodatkov.”

Ekološko kmetovanje tako torej zagotavlja pridelavo zelo kakovostne in varne hrane z bogato prehransko vrednostjo in visoko vsebnostjo vitaminov, mineralov in antioksidantov. Ker v največji možni meri vpliva tudi na trajnostno gospodarjenje z naravnimi viri ter uveljavljanje načela dobrobiti živali, gre brez dvoma za pravo izbiro, če želimo zagotoviti najboljšo možno hrano zase in za svojo družino.

Eko ali bio?

V javnosti se je za potrebe vsakodnevnega izražanja zelo uveljavil tudi izraz “bio”. Marsikdo je na ta račun še vedno malce zmeden, saj ni povsem prepričan, v čem se izraza “eko” in “bio” med seboj razlikujeta. V resnici gre za precej votlo dilemo, saj oba termina označujeta isto stvar – slovenska zakonodaja sicer uradno operira z izrazom “ekološki”, vendar za potrebe oglaševanja dovoljuje tudi izraza “eko” in “bio”.

Naslednji potencialni vir zmede je vprašanje, kakšna je razlika med evropskim in slovenskim uradnim znakom ali logotipom ekološke pridelave na embalaži posameznega artikla.

 

Nacionalni logotip za ekološko pridelavo
Nacionalni logotip za ekološko pridelavo

 

Evropski logotip za ekološko pridelavo
Evropski logotip za ekološko pridelavo

Uporaba evropskega logotipa je pri označevanju ekoloških kmetijskih pridelkov oziroma živil torej obvezna. Dodatno označevanje z nacionalnim zaščitnim znakom pa je prepuščeno izbiri tistega, ki izdelek trži. Če na ravni standardov pridelave torej med obema logotipoma ni razlik, je seveda nacionalni zaščitni znak za kupca pomembno vodilo, da lahko s pametnim seganjem na trgovske police podpre daljnosežno vitalnost našega lokalnega kmetijstva in na to vezane kolektivne prehranske varnosti.Kaj točno kupcu zagotavlja prvi in za kaj mu jamči drugi? Odgovor se spet glasi, da z vidika standardov pridelave ni nobene razlike, saj veljajo znotraj kmetijstva Evropske unije za ekološko pridelana živila povsod enaki standardi. Uradni ekološki znak EU kupcu jamči iste standarde kakovosti in okoljske ozaveščenosti, pa če je bilo živilo pridelano v Italiji, Španiji ali Sloveniji. Ob tem je evropski logotip neločljivo povezan z navedbo šifre nadzornega/certifikacijskega organa ter navedbo kmetijskega izvora sestavin živila. Za povrh pa kupcu zagotavlja pravico, da lahko v katerikoli trgovini za katerikoli izdelek z evropskim logotipom ekološke pridelave zahteva, da mu trgovec pokaže certifikat, in trgovec mora to najkasneje v oseminštiridesetih urah tudi storiti.

Poleg nacionalnega zaščitnega znaka ekološke pridelave nosijo nekateri izdelki na slovenskem tržišču tudi dodatne označbe blagovnih znamk, kot sta Biodar in Demeter. V takih primerih gre za zasebne blagovne znamke. Zanje velja, da dosegajo vse kriterije, potrebne za zagotovitev certifikata ekološke pridelave, a jih po določenih značilnostih celo nadgrajujejo oziroma presegajo. Praviloma gre torej za izdelke najvišje kakovosti in obe omenjeni blagovni znamki si bosta zato kmalu prislužili podrobnejšo predstavitev na naših straneh.

Varna prihodnost

Ta kratki oris osnovnih principov in zagotovil ekološkega kmetovanja se zdi smiselno zaključiti s poročilom o zelo optimističnem statističnem trendu. Iz uradnih podatkov je moč namreč jasno razbrati, da na Slovenskem iz leta v leto ne narašča samo potrošniško zanimanje, temveč tudi število ekoloških pridelovalcev.

Prvi konkretni zametki standarda za ekološko kmetovanje sicer pri nas segajo na začetek devetdesetih let prejšnjega stoletja. Leta 1991 je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano objavilo Priporočila za ekološko kmetovanje v Sloveniji, istega leta je bilo ustanovljeno Združenje ekoloških kmetov Slovenije (ZEKS). Podatki za leto 2014 kažejo, da je bilo takrat v ekološko kontrolo pri nas vključenih 3298 kmetijskih gospodarstev oziroma 4,6 odstotka vseh kmetij v Sloveniji. Da smo priča izrazitemu trendu rasti, dokazuje dejstvo, da je bilo še leta 2009 v shemo vključenih le 2096 kmetijskih gospodarstev oziroma 2,6 odstotka vseh kmetij v državi.

Glede na take številke se zdi varno napovedati, da tudi naš ekološki kmetovalec nima nobenega razloga, da bi se bal prihodnosti. Vsi skupaj pa mu lahko pri poslanstvu pomagamo tako, da se redno odločamo za preverjena, kakovostna in okolju prijazna živila iz ekološke pridelave – in to ne samo tista, ki nosijo evropski ekološki logotip, temveč tista, ki obenem nosijo tudi našega nacionalnega, slovenskega.


Sorodni članki

Pripravite EKO kosilo

Ekološka hrana ima posebno mesto v kulinariki, saj je zaradi sonaravnega načina pridelave še polnejšega okusa in nadgradi jedi. Je visokokakovostna, z bogato prehransko vrednostjo ter z visoko vsebnostjo vitaminov, mineralov in antioksidantov. Pripravili smo predlog celotnega menija EKO jedi.…

Več...

Biodinamična kmetija Černelič z zmago na natečaju Rural Inspiration Awards 2020

Ekološka in biodinamična kmetija Černelič je na evropskem natečaju Rural Inspiration Awards 2020 prejela največ glasov javnosti ter se izmed 71 prijavljenih uvrstila na prvo mesto v kategoriji »Popular vote«. Zvone Černelič je spregovoril o pomenu biodinamičnega kmetovanja in predstavil…

Več...

Prednosti ekološke hrane skozi oči pridelovalca

Ekološka hrana velja za bolj zdravo in bolj okusno. Razloge za to je predstavil g. Janez Peternelj, pridelovalec ekološke zelenjave in sadja, ki ima na svoji ekološki kmetiji v Poljanski dolini tudi nekaj živali. Spregovoril je o prednostih tako za…

Več...

Zakaj se ekološko meso bistveno razlikuje od konvencionalnega?

Boštjan Kosec iz ekološke kmetije iz okolice Ormoža, kjer se ukvarjajo z ekološko vzrejo govedi za meso, je spregovoril o tem, kakšno dodano vrednost ima ekološko meso. Pojasnil je razlike v sami vzreji živali, v okusu ter hranilni vrednosti ekološkega…

Več...
Vas zanima naša super hrana in aktualno dogajanje v Sloveniji?
Ostani na tekočem