6.5.2021Te dni so proti soncu pognali prvi slovenski šparglji. Zaradi svoje sestave so lahke prebavljivosti in kot nizko kalorična vrtnina zelo priljubljeni na jedilniku različnih diet. Ker je svežina pri kakovosti ključna, se slovenski šparglji večinoma prodajo direktno na kmetijah ali na tržnicah.
Špargelj je zagotovo ena izmed vrtnin, pri kateri se pozna vsaka ura skladiščenja. Najboljši, mehak, z najmanj odpada je tisti, ki ga porežemo in takoj pojemo. Tudi kratka pot pridelka od njive do polic trgovine ali tržnice je še primerna. Kadar pa transportna pot traja dlje se bo to poznalo v jedeh pripravljenih iz špargljev. Veliko več ga bomo morali zavreči, ker bo otrdelo, kožico moramo olupiti, ker je suha, skratka ni sočen in okusen. To vedo prav vsi dobri kuharji in predvsem vsi ljubitelji špargljev.
Ravno v teh dneh so pričeli rasti slovenski šparglji v toplejših delih Slovenije, tudi na Dolenjskem in drugje, kjer imajo pokrite nasade.
100 gramov špargljevih poganjkov vsebuje le okoli 20 kcal, hkrati pa so izjemno bogat vir vitamina K (zavidljivih 56 % priporočene dnevne vrednosti), folne kisline (kar 30 % priporočene dnevne vrednosti) ter železa (15 % priporočene dnevne vrednosti). V nekoliko manjših količinah vsebujejo tudi nekatere druge vitamine, kot so na primer vitamini B-kompleksa ter znaten delež prehranskih vlaknin (vir: prehrana.si)
V vsakem koncu Slovenije se najde kdo, ki goji šparglje. Najbolje je, da je to naš sosed, saj nasade in delo v njih lahko tudi sami opazujemo. Slovenci radi gremo po šparglje kar na kmetijo. Če je ta res predaleč, je v sezoni veliko sveže zelenjave na voljo tudi na tržnicah. Tam boste spoznali prave pridelovalce. Pojdite kdaj pogledat na njihovo kmetijo in tako se boste o pridelavi lahko prepričali tudi sami.
V Sloveniji je vedno več ljubiteljev špargljev, ki iščejo domače. Tudi številne kuhinje hočejo naše šparglje. Zato jih pridelovalci ne prodajajo več tako masovno v trgovske centre. A se jih najde tudi tam, a vedno manj. S seboj v trgovino vzamemo očala in poiščemo ime pridelovalca oziroma izvor špargljev. Ta mora biti po zakonodaji napisan. Če ni, pridelka ne vzemite. Bodite pozorni, da poiščete oznako PRIDELANO v Sloveniji, saj oznaka proizvedeno v Sloveniji lahko pomeni tudi, da je pridelek samo pakiran pri nas.
Pri svežem šparglju spodnji del običajno ni skoraj nič olesenel in ga ne bo potrebno odrezati. Na otip je svež, sočen, mehak. Ko ga prerežemo, se mora na prerezu takoj pojaviti kapljica ali več. Pri starem šparglju tudi okus ne bo več izrazit in bodo juhe imele dokaj nearomatičen okus brez dodatkov. Pri špargljih je res pomembna svežina, zato kmetijam ni težko prodati velikega dela pridelka neposrednim kupcem in zato je slovenskih špargljev v trgovinah manj. Res pa je, da se na srečo površine pod špargljem pri nas povečujejo.
In še za ljubitelje eko hrane: dejstvo je, da je pri nas tudi vedno več ekološko pridelanih špargljev.
Zato: tudi pri nas ni ovir za to, da bi si spomladi telesa pošteno očistili s slovenskimi šparglji, eko, integriranimi, konvencionalnimi zelenimi, vijoličnimi ali obeljenimi.
Poznavalci prisegajo na okus divjih špargljev, torej tistih, ki sami zrasejo v naravi in ki jih lahko naberete tudi sami. Nekaj nasvetov in opozoril boste našli v našem prispevku. Vendar pozor! Šparglji sodijo med zelnate rastline, pri katerih po Pravilniku o varstvu gozdov (43. člen) velja omejitev nabiranja do enega kilograma na osebo.
Prispevek je povzet po pogovori z Mišo Pušenjak, strokovnjakinjo za zelenjadarstvo pri KGZS in dr. Dušico Majer iz KGZS.
Kako se lotiti nabiranja špargljev? Če ste že nabirali divje šparglje, veste, kako težko jih je najti neizurjenemu očesu. Nevešči nabiralci lahko po gozdu tavajo ure in ure, ne da bi med zelenjem opazili en sam špargelj. Tisti bolj izkušeni…
Več...