Pri izbiri mleka in mlečnih izdelkov poiščite znak v obliki »smeška«

Za uporabo znaka pa morajo izpolnjevati določene kriterije, ki so navedeni v posebni specifikaciji za mleko in mlečne izdelke v shemi »izbrana kakovost«. Tako morajo predelovalci v postopkih certificiranja dokazati slovensko poreklo surovine, torej mleka, ki prihaja od certificiranega dobavitelja (kmeta). Hkrati od prevzema pri kmetu do sprejema v predelovalni obrat ne sme miniti več kot 15 ur. »Edini kriterij, pri katerem se zahteve razlikujejo za različne vrste mleka, je skupno število mikroorganizmov, oziroma krajše SŠMO,« pojasnjuje Stanislav Bradeško in dodaja, da tovrstna določila pomembno prispevajo h kakovosti in svežini mleka.

Za mleko z oznako »izbrana kakovost – Slovenija« veljajo dodatni pogoji

Vsi izdelki na trgovskih policah morajo biti za potrošnika varni in preverjeni. Sogovornik ob tem pojasnjuje razliko med mlekom in mlečnimi izdelki, ki imajo oznako »izbrana kakovost – Slovenija«, in tistimi brez nje: »Poleg osnovnih zakonskih kriterijev morajo pridelovalci mleka pri izdelkih »izbrane kakovosti« izpolnjevati dodatni kriterij, to je boljša mikrobiološka kakovost. Ta je znak dobre proizvodne prakse pri pridelavi mleka in se odraža preko visoke stopnje higiene pri molži, skladiščenju in transportu mleka, kakor tudi učinkovitosti njegovega hlajenja. Posledično takšna mikrobiološka kakovost mleka zagotavlja tudi večjo varnost, daljši rok trajanja ter na sploh boljšo kakovost mlečnih izdelkov.«

Poleg znaka »izbrana kakovost – Slovenija« v obliki smeška lahko potrošniki na embalaži mleka in mlečnih izdelkov zasledimo tudi pripis »kmečki«. V katerem primeru je njegova uporaba dovoljena, pojasnjuje strokovnjak iz družbe Bureau Veritas: »Pravico do uporabe naziva »kmečki« imajo vsi mlečni izdelki, ki so proizvedeni na kmetiji. Poleg osnovnih kriterijev iz specifikacije za mleko in mlečne izdelke v shemi »izbrana kakovost« mora mleko prihajati z lastne kmetije ali je dokupljeno od največ 15-ih kmetij z območja v razdalji 25 km. Siri morajo biti proizvedeni iz surovega mleka, fermentirani izdelki pa iz nehomogeniziranega mleka.«

Zagotovljena sledljivost in višja kakovost

In kakšno vlogo imajo v mlečni verigi mlekarne? Mleko, ki ga pridelajo certificirani kmetje v shemi »izbrana kakovost«, nato predelovalni obrati predelajo v najrazličnejše izdelke. Pri tem uporabljajo nekatere od sedmih različnih postopkov obdelave mleka: posnemanje, homogenizacija, tipizacija, toplotna obdelava s pasterizacijo ali z ultravisokim temperaturnim postopkom, mikrofiltracija, fermentacija in usirjanje.

Le iz kakovostnega mleka lahko nastane kakovostni mlečni izdelek, poudarja sogovornik. Zato je pomembno, da ima izdelek zagotovljeno sledljivost in da se izvaja redna kontrola. »Za izdelke »izbrane kakovosti« imajo pridelovalci in predelovalci mleka letne nadzore. Pri tem gre za preverjanje delovanja postopkov notranje kontrole, preveri se stanje na sami lokaciji prosilca za certifikat v shemi »izbrana kakovost«, v posebnih primerih pa se lahko preveri tudi mikrobiološko kakovost z izvedo analiz vzorcev. Pri predelovalcih je nadzor usmerjen v zagotavljanje sledljivosti surovine, označevanje končnih izdelkov, izvajanje postopkov notranje kontrole in predelovalnih postopkov ter preverjanje evidenc,« našteva Stanislav Bradeško.

Preverjeno slovensko poreklo

Prednosti živil v shemi »izbrana kakovost« občutijo vsi členi v verigi vrednosti, od kmeta do končnega potrošnika. Kot poudarja Stanislav Bradeško, na dolgi rok takšna nacionalna shema pridelovalcem obeta večji in zagotovljen odkup mleka in mlečnih izdelkov, izboljšano sodelovanje med pridelovalci in predelovalci ter krepitev celotne agroživilske verige. »Ključna prednost mleka in mlečnih izdelkov z znakom »izbrana kakovost – Slovenija« pa je v tem, da imamo potrošniki pri nakupu zagotovljeno kakovost in poreklo. Izdelki so namreč v celoti pridelani in predelani na območju Slovenije, njihova proizvodnja poteka pod nadzorom certifikacijskih organov. Z drugimi besedami – preprosto jim lahko zaupamo,« izpostavlja Bradeško.

Kakšna prihodnost živil se nam obeta? Sogovornik pojasnjuje: »Certificiranje živil je v vzponu. Standardi in zakonodaja, po katerih izvajamo certifikacijske postopke, vključujejo vse več zahtev v navezavi na okoljsko in socialno problematiko. V prihodnje pričakujem, da bo certificiranje živil dobilo dodaten pomen pri dokazovanju čim manjšega vpliva na okolje. To pomeni, da bo postalo čedalje pomembnejše zniževanje ogljičnega odtisa pri proizvodnji hrane, tudi mleka in mlečnih izdelkov.«

Po besedah sogovornika imamo v Sloveniji dobro osnovo, to je tradicija pridelave in predelave hrane, vključno z bogato ponudbo mleka in mlečnih izdelkov. Kako in kam naprej, je tudi odgovornost vsakega posameznika. Stanislav Bradeško zato poziva, da se kot potrošniki zavemo kakovosti lokalne ponudbe in z nakupom slovenskega mleka in mlečnih izdelkov podpremo slovenske pridelovalce in predelovalce.