Prekmurska šunka

Kakovost, tradicija in predanost proizvajalcev so ustvarili neprecenljivo prepoznavnost slovenskih proizvodov, ki vse bolj prodirajo pa tudi na globalne trge. Med njimi je kar osem suhomesnih izdelkov, ki smo jih že zaščitili z zaščiteno geografsko označbo: Kraški pršut, Kraška panceta in kraški zašinek, Prleška tünka, Kranjska klobasa, Zgornjesavinjski želodec in Prekmurska šunka.
Šebreljski želodec je sicer tudi zaščiten, vendar pa za njegovo proizvodnjo trenutno ni certificiran noben proizvajalec. Zaščitena geografska označba (anglProtected Geographical Indication) je evropska shema kakovosti, ki zajema pridelke ali živila, ki izvirajo iz določene regije, kraja ali države, le da je povezava med geografskim območjem in končnim proizvodom manj tesna kot pri zaščiteni označbi porekla.

Prekmurska šunka sodi med etnološke posebnosti SV območja Slovenije. Tradicionalna sušena mesnina, značilne hruškaste oblike je pripravljena iz posebej oblikovanega svinjskega stegna brez kosti. Značilni vonj in okus prekmurske šunke izvirata iz preizkušenih in skrbno izbranih postopkov soljenja, dimljenja, sušenja in zorenja pod posebnimi pogoji, ki se v celoti odvijajo izključno na območju Prekmurja. Zaradi teh posebnosti je prekmurska šunka pridobila zaščito geografskega porekla, ki je najvišja oblika zaščite tradicionalnih jedi.

Njena posebnost je v tradicionalnem načinu proizvodnje, pri katerem ustrezno ohlajena svinjska stegna natrejo s soljo in začimbami, ta pa potem zorijo do šest mesecev. Izjemnost Prekmurske šunke je v sušenju in dolgotrajnem zorenju v specifičnih pokrajinskih podnebnih razmerah – suhih in ostrih zimah.

Pri izdelavi prekmurske šunke se uporabljajo izključno naravne sestavine in dodatki. Surovine izvirajo iz geografskega območja Prekmurja, kar je zagotovljeno s predpisanimi postopki kontrole, ki jih izvajata skupina proizvajalcev in zunanji certifikacijski organ. Proizvodnaj poteka brez uporabe umetnih konzervansov, uporablja se zgolj morska sol in začimbe. Izdelane prekmurske šunke zorijo najmanj  6 mesecev v pogojih, ki zagotavljajo delovanje specifičnih podnebnih razmer značilnih za Prekmurje (Vir: Diši po Prekmurju).

Ima značilno, prepoznavno obliko, ki jo ločuje od pršuta (Kraški, Istrski, Dalmatinski, Parmski, San Daniele, Predalpski in drugi pršuti) kot tudi od znanega sušenega kosa stegna v Južni Tirolski (Zgornje Poadižje). Prekmurska šunka v družbi omenjenih ohranja prepoznavnost ter drugačne senzorične in jedilne lastnosti, ki so rezultat posebnih tehnoloških postopkov.

V sodobni ponudbi se vse pogosteje uveljavlja kot začetna jed z novo eleganco rezine. Na turističnih kmetijah, v vinotočih, v uglednih gostilnah in v okviru ponudbe zdraviliškega turizma pa jo postrežejo kot izvirno domačo dobroto. Prekmurska šunka se izdeluje na geografskem območju Prekmurja, ki ima tradicijo v reji mesnatih pasem prašičev. Zahtevne podnebne razmere so privedle do razvoja znanj in izkušenj potrebnih za pravilno pripravo, prekajevanje in zorenje Prekmurske šunke.

Povzeto po specifikaciji zaščite Prekmurske šunke (povezava).

Vse sheme kakovosti:

Seznam certificiranih proizvajalcev zaščitenih kmetijskih pridelkov in živil.
Publikacija Slovenski zaščiteni kmetijski proizvodi in živila.
Seznam vseh zaščitenih proizvodov v EU.
Specifikacije zaščitenih proizvodov.

Preberite tudi:


Sorodni članki

Pirhi in pisanice z naravnimi barvili

Velika noč je praznik, ki nas vsako leto pričaka ob različnem datumu. Obeležujemo jo prvo nedeljo po prvi polni luni po spomladanskem enakonočju. Dan se začne daljšati in narava začne prebujati. Velikonočno pojedino praviloma sestavljajo praznično obarvana jajca, šunka, hren,…

Več...

Naš super hren

Junaška bela korenina je nekaterim v otroštvu upravičeno prinašala kar nekoliko strahu. Ribanje hrana je ob veliki noči marsikje pripadlo gospodarju, medtem ko je gospodinja pripravljala praznično mizo s potico, domačim kruhom, obarvanimi jajci in dišečo šunko. Sama hrenova korenina v…

Več...

Obilje slovenskih velikonočnih dobrot

V pričakovanju cvetoče pomladi, prebujajočih zvončkov, narcis in ozelenelih travnikov nas vsako leto razveseli eden največjih slovenskih praznikov – velika noč. Praznik veselja in upanja je star slabih dva tisoč let in je v konkurenci številnih starodavnih običajev v precej…

Več...

Prekmurska šunka in Piranska sol sta zaščitena slovenska proizvoda v EU

S koncem aprila sta Prekmurska šunka in Piranska sol postala zaščitena slovenska proizvoda v Evropski uniji. Evropska komisija je namreč objavila registracijo obeh v Uradnem listu EU. Piranska sol in Prekmurska šunka sta tako že 20. in 21. proizvod, registriran…

Več...
Vas zanima naša super hrana in aktualno dogajanje v Sloveniji?
Ostani na tekočem