Poznate številne prednosti slovenske prireje mleka?

Ste se kdaj vprašali, katere so prednosti slovenskega mleka? Je to manj intenzivna pridelava, dobra krma, strogi standardi ali manjše črede? Vse to in še več smo vprašali Petra Podgorška z Oddelka za živinorejo Kmetijskega inštituta Slovenije. Vabljeni k branju zanimivega intervjuja, ki vam bo odgovoril na prenekatero vprašanje o prednostih slovenske prireje in predelave mleka.

V čem je slovenska proizvodnja mleka drugačna od tuje?

V Sloveniji je še vedno veliko kmetij, ki se ukvarjajo s prirejo mleka. Tradicionalna slovenska kmetija skoraj zagotovo prideluje mleko, razen v predelih z večjimi zemljišči. Število pa vseeno pada. V letu 2017 je 5.880 kmetij redilo 99.361 molznic ali 16,9 molznice na kmetijo (vir: KIS, rezultati prireje mleka 2017, Sadar). Število čred se vztrajno zmanjšuje, njihova velikost (stalež) pa ostaja ista – velikost čred se torej povečuje.

Ob prehodu v tržno gospodarstvo so naše kmetije poznale zgolj vezano rejo – živali so torej bile privezane v jaslih, pasle pa so se bolj izjemoma, sploh v ravnini. Sodobna slovenska kmetija pa vezane reje več ne pozna, živali se prosto sprehajajo po hlevu, imajo dostop do vode, praskalnikov, krme, ležalnih boksov, kjer v miru prežvekujejo. Krava ima svoj ritem, ki ga je treba upoštevati. Tak hlev pa je velika investicija – pol milijona do milijon evrov.

Kako velike so črede in kmetije v tujini – v EU in izven?

Odvisno od lege. Francoske in nemške črede so povprečno velike nekaj nad 40 molznicami, Danska, Anglija in Izrael, ki so najintenzivnejše kmetijske države, okoli 150, Avstralija 200. To so drugi sistemi – Avstralija in Nova Zelandija ne poznata hleva, a pri nas takih pogojev ni. V ZDA je zaradi težkih pogojev v zadnjih letih več tisoč kmetij prenehalo s pridelavo mleka, njihovo mesto so zasedle druge, ki so se še povečale – danes imajo v ZDA 500 kmetij z več kot 2.000 živalmi.

Zakaj imamo v Sloveniji manjše črede?

Za preživetje ene molznice potrebujemo več kot pol hektara kmetijskega zemljišča in to je prvi omejitveni dejavnik. Slabših zemljišč potrebujemo še več. Večje črede potrebujejo tudi ustrezne zgradbe in investicija v takšen hlev je lahko naslednji omejitveni dejavnik. Sicer pa je trend enak na vseh področjih sveta: število čred se zmanjšuje, črede pa se številčno povečujejo. Družinske kmetije so tradicionalno obdelovale le lastno zemljišče. Ta koncept je že presežen in velike kmetije imajo večino zemljišč v najemu – od sklada kmetijskih zemljišč ali od manjših lastnikov, ki so kmetovanje opustili. Država omogoča dolgoročni najem, manjši lastniki pa običajno ne, kar lahko povzroča določeno dolgoročno nestabilnost v prireji.

Zakaj so manjše črede boljše?

V manjših čredah rejci bolje poznajo svoje živali, vendar običajno je kakovost mleka najbolj odvisna od tehnološke ustreznosti molzne opreme, takoj za tem ji sledi kakovost krme. Mleko s kmetije, ki ima 100 krav, je lahko ravno tako kakovostno. Razlike nastopijo v prehrani, kjer manjše kmetije lahko izkoriščajo tržne niše, kot je recimo mleko brez silaže, tudi seneno mleko. Po kakovostnih parametrih je takšno mleko primerljivo, razlika pa je zagotovo v okusu. Pomembno je, da potrošniki takšno razliko prepoznajo in so jo tudi pripravljeni plačati. Praviloma manjše kmetije v obrok za molznice vključujejo več sena, imajo manj intenzivne obroke, nižjo mlečnost in višjo vsebnost maščobe in beljakovin v mleku. Vendar imajo ceno mleka enako, zato morajo postati bolj konkurenčne, da preživijo.

Kako so opremljene modernejše kmetije?

Moderna prireja krav molznic temelji na prosti reji, kjer so živali odvezane in imajo prost dostop do vode, krme in ležalnih oz. počivalnih prostorov. Če ima kmetija molznega robota, imajo tudi prost dostop do molže. Z elektronskimi ovratnicami dobivajo krmila iz žit, razporejena preko celega dneva, kar pripomore k boljši in manj stresni prebavi. Običajno krmilo dobivajo ob molži, zato gredo v molzišče živali zelo rade. S stališča prehrane je vsaka menjava obroka za žival stres, zato imajo kmetije običajno ves čas enak obrok, ki ga rejci dnevno zmešajo v mešalnih vozovih. Takšno krmo imajo molznice ves čas na voljo. Prosta reja je prilagojena črednemu nagonu goveda, ki se skupaj intenzivno hrani, potem pa v ležalnih boksih leži in prežvekuje. Živali imajo v takšnem okolju minimalen stres.

Nekatere kmetije ves čas pasejo svoje živali, običajno so to manjše kmetije na področju z omejenimi dejavniki (hribovje, kraški svet). Pašni sistem je zelo zahteven, saj je treba ves čas loviti mlado pašo, sicer krave ne zmorejo zadostiti potrebam po hranilih za svojo visoko mlečnost in mleko hitro izgubijo. Pogosto rejci pašo kombinirajo z dokrmljevanjem s konzervirano krmo v hlevu takoj po molži. Zelo redko so živali na paši ponoči.