Povpraševanje po ekoloških pridelkih JE.

Za ekološko kmetijstvo je značilno okolju prijazno kmetovanje in spremljanje naravnih ciklov. Kmetovanje je zahtevnejše od intenzivnega in za uspešen pridelek je potrebnih veliko izkušenj. Ekološko kmetovanje  prinaša v primerjavi z intenzivnim predvsem varnejšo in bolj zdravo hrano, varovanje okolja, skrb za dobro počutje živali in spodbujanje biotske raznovrstnosti. Ekološko kmetovanje predstavlja način življenja in razmišljanja.

Znak ekološki zagotavlja skladnost pridelave, predelave, pakiranja, skladiščenja in transporta ekoloških pridelkov, živil in krmil z veljavnimi predpisi za ekološko kmetijstvo. O standardih, ki jih predvideva ekološka pridelava smo že pisali, zato vas za podrobnejšo predstavitev vabimo k ogledu tega prispevka.

Ekološka pridelava je oblika in način kmetovanja, ki spoštuje naravne življenjske cikle. Ta način minimizira človekov vpliv na okolje in obratuje tako naravno, kot je mogoče, so definicijo ekološke  pridelave zapisali 

pri Evropski komisiji za promocijo ekološkega kmetovanja.

Kaj o ekološkem menijo potrošniki?

Marca 2019 so na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano izvedli anketo o priložnostih slovenskih ekoloških pridelkov. Rezultati kažejo, da imajo dober potencial za prihodnost med slovenskimi potrošniki.  Izsledki raziskave s predstavitvijo metodologije in vzorca anketirancev so javno dostopni in smo jih za vas objavili na tej povezavi.

Iz raziskave izhaja, da je med slovenskimi potrošniki že vzpostavljeno zavedanje o ekološko pridelanih živilih. Kar 43 odstotkov jih spontano prepozna evropski znak sheme kakovosti Ekološki proizvodi.

Zelo pogosto ekološke proizvode kupuje kar dobrih 7 odstotkov anketirancev, pogosto jih po njih posega več kot ena petina, občasno 38 odstotkov, redko dobra četrtina in le slabih 6 odstotkov anketirancev po ekoloških proizvodih zapriseženo ne posega.

Ekološko + lokalno = idealno

V ekološko kontrolo je bilo v letu 2018 vključenih 3.741 slovenskih kmetijskih gospodarstev, kar predstavlja dobrih 5 odstotkov vseh kmetij v Sloveniji (vir: MKGP).

A veliko oviro slovenskim ekološkim pridelovalcem predstavljajo konkurenčni veliki ekološki ponudniki iz tujine, saj imamo v Sloveniji na področju fitofarmacevtskih sredstev zahtevnejše standarde pridelave. Potrošniki pa še nismo dovolj izobraženi, da bi zaznali bistveno razliko v kakovosti med slovenskim eko in uvoženim eko proizvodom.

Dejstvo je, da se večina prodaje slovenskih ekoloških živil opravi mimo posrednih prodajnih poti, torej neposredno na kmetijah ali na domu. Slovenska ekološka hrana je slabo zastopana na policah večjih trgovinskih verig, kjer večina potrošnikov opravlja svoje vsakodnevne nakupe. Rešitev se nakazuje v boljši organiziranosti ekološke prodajne verige in strateškem načrtovanju pridelave.

Vlada je z različnimi spodbudami, kot so Zeleno naročanje in sheme kakovosti, sicer omogočila prodor lokalne ekološke hrane tudi v javne zavode, vendar bi si tako javni zavodi kot kmetovalci in predelovalci želeli še ambicioznejše prenove in enostavnejšega postopka javnega naročanja.

Kje tičijo priložnosti

Kot ugotavljajo tudi ekološki pridelovalci, je proizvodnja v tem trenutku premalo povezana in preveč razdrobljena, razdrobljene so tudi kmetijske površine, kar prinaša višje stroške pridelave, distribucije in trženja.

Na kmetijah se danes stežka odločajo za tako veliko spremembo. Prestrukturiranje v ekološko pridelavo poleg negotovosti na področju pridelave in odkupa prinaša tudi velike investicije v infrastrukturo.

Tomaž  Habjan, član upravnega odbora in podpredsednik Zveze društev ekoloških kmetov Slovenije ugotavlja: »Pri velikih kmetijskih proizvodnjah je problem, da je večina vezanih na odkupovalce oziroma trg, ki se ob prehodu na eko poruši. Kmetom pri prehodu upade proizvodnja, stroški se povečajo, hkrati pa ne vedo kam bodo vse prodali. Potrebujejo pomoč stroke, ker nimajo časa in volje se vse naučiti od začetka. Zato potrebujemo kvalitetno strokovno pomoč, da bi tranzicija potekala brez problemov.«

Ugotavlja, da bi se verjetno več kmetov za prehod na ekološko pridelavo odločilo, če bi vzpostavili učinkovito verigo od pridelave do prodaje. »Vsak se trudi na svojem področju in tako ne prihaja do sinergije, ki bi omogočila boljšo oziroma večjo proizvodnjo.«

Na eko kmetiji Habjan, od koder prihaja naš sogovornik, so  se za prehod odločila  še v času, ko so pokrivali le živinorejo in travinje. Pojasnjuje, da »FFS in umetnih gnojil nismo uporabljali. Strah je bil edino pred večjim obsegom administracije in kontrole. Glede na to, da smo se ukvarjali le z rejo drobnice in smo imeli živali na paši, prehod ni bil težak. Res pa je, da imamo na našem Zavodu Celje močno podporo ekološkemu kmetijstvu in tudi specialista svetovalca, kar nam je v veliko pomoč.«

Celotno kmetijsko gospodarstvo in zemljo mora pridelovalec pripraviti na ekološko pridelavo ter jo očistiti vseh škodljivih snovi. Prehod v ekološko kmetovanje je torej postopen. Za pridobitev certifikata sheme kakovosti ekološka pridelava pa kmetija potrebuje 2 oziroma 3 leta.

Priložnosti se za ekološke pridelovalce nakazujejo tudi na področju predelave. Ni pa zanemarljiv niti vzpon povpraševanja na področju kulinaričnega turizma, kjer se srečujejo ravno najbolj petični gosti z najvišjimi zahtevami.

Preberite tudi:


Sorodni članki

Ravnati in uživati ekološko

V naše pogovore vse pogosteje zaidejo besede eko, bio, ekološko ali biološko. Te besede se v slovenskem jeziku nanašajo na varovanje in ohranjanje narave ter življenjskega okolja. Odtod tudi poimenovanje ekoloških pridelkov. Hrana, ki je pridelana in predelana na ekološki…

Več...

Znebimo se polžev z ekološkimi metodami

Pregovorno počasnim polžem zelenjava na našem vrtu hitro tekne – dajmo jim nekaj dni in pojedli bodo vse, kar smo posadili. Že veste, kako jih učinkovito odgnati?Kjer je vlaga, tam so polži. Po naših vrtovih se plazijo podnevi in ponoči,…

Več...

Ekološka pridelava

V iskanju boljše hrane vse večji pomen v našem prostoru pridobiva naravna pridelava. Nekateri se posvetijo sestavinam in izvoru živil, drugim prisegajo na večjo raznovrstnost, tretji pa v prehrani izločajo določena živila. Strokovnjaki pa so enotni, da prehrana pomembno vpliva…

Več...

Slovenska mikro kmetija, ki je že osvojila Ameriko

Prodorni Matic Vizjak, inovativni mladi kmet 2017, z drznostjo in kreativnostjo prepričljivo ruši standarde in poslovno klasiko kmetovanja v Sloveniji povzdiguje na povsem novo raven. Domača ekološka mikro kmetija niza, eno za drugo, kulinarične inovacije, 100-odstotno narejene iz slovenskih pridelkov…

Več...
Vas zanima naša super hrana in aktualno dogajanje v Sloveniji?
Ostani na tekočem