»Potrošnik je z oznako »izbrana kakovost – Slovenija« pridobil informacijo, da celostna proizvodnja izdelka poteka v Sloveniji«

Pred vami je še en zanimiv intervju, ki govori o pomenu kupovanja lokalno pridelane in predelane hrane. Pogovarjali smo se z Brigito Vindiš Zelenko, direktorico PC Živa proizvodnja in PC Krmila v Perutnini Ptuj, in jo povprašali o vpetosti njihovega podjetja v lokalno družbeno-gospodarsko sfero. Zanimalo nas je, kakšen pomen ima dejstvo, da celotna veriga (od pridelave do predelave) poteka v lokalnem okolju ter kakšna je po njenih ocenah ozaveščenost prebivalcev o pomenu znaka »izbrana kakovost – Slovenija«.

Najprej nam na kratko opišite, kako je vaš predelovalni obrat vpet v lokalno okolje in gospodarstvo. Na kakšen način sodelujete s svojimi kooperanti, ki so vključeni v shemo »Izbrana kakovost«?

Perutnina Ptuj je v celoti vertikalno organizirano podjetje. To pomeni, da pridelamo del lastne baze surovin za proizvodnjo krmnih mešanic. Imamo lastno matično jato, kjer proizvajamo valilna jajca, lastno valilnico, kjer valimo dan stare piščance, ki jih nato vhlevljamo pri svojih pogodbenih rejcih. Zaključimo celotno verigo v mesnopredelovalni industriji, kjer proizvedemo naše končne izdelke, ki jih kupci najdejo na trgovskih policah. Obvladujemo torej celoten ciklus od njive pa do trgovinske police.

Na kratko nam razložite, kako ste proizvajalci perutninskega mesa integrirani v verigo od rejca oz. kooperanta do končnega proizvoda?

Kot rečeno, smo popolnoma vertikalno integrirano podjetje. Začnemo na njivi s proizvodnjo surovin, nato pa nadzorujemo celoten vzrejni proces (od matične jate, proizvodnje valilnih jajc, lastne valilnice, lastnih mešalnic krmil, vzreje pri kooperantih in pogodbenikih, zakola v lastnih obratih).

Ali menite, da tesno sodelovanje s kooperanti iz vaše regije, vključenimi v shemo »Izbrana kakovost«, lahko vpliva na večanje povpraševanja po izdelkih, označenih z znakom »izbrana kakovost – Slovenija«?

Seveda, potrošnik je s to oznako pridobil pomembno informacijo, da je celoten proces od rojstva pa do priprave izdelkov potekal na domačih tleh, vključno s proizvodnjo krmil. To želimo domači proizvajalci poudariti – da celotna proizvodnja poteka na slovenskem prostoru, da so piščanci rojeni in vzrejeni v Sloveniji in da tu poteka tudi zakol. Perutninarski sektor je izjema – vsi smo se zavzeli, da mora biti tudi krma proizvedena v Sloveniji.

Kakšne so po vašem prednosti sodelovanja z rejci oz. kooperanti iz vaše regije?

Pomembno je dejstvo, da so naši kooperanti v primerjavi s tujino manjši, reje so v velikostnem razredu od 15.000 do 30.000 živali v enem objektu. To pomeni, da so reje razpršene, da ima rejec, ko pride v objekt, večji in boljši pregled nad živalmi, ki so navajene na prisotnost ljudi. Rejec obvladuje proces reje, ker je v nenehnem stiku z živalmi. Piščančje farme so v tujini veliko večje, obsegajo tudi po 100 ali 200.000 živali. Lokalna proizvodnja je pomembna, saj ima to velik vpliv na dobrobit živali, transportne poti so kratke, lokalni rejci oz. objekti so manjši in za živali bolj prijazni.

Kakšna, menite, je prisotna ozaveščenost prebivalcev o pomenu znaka »izbrana kakovost – Slovenija« na mesnih izdelkih?

Mislim, da potrošniki preko kampanje in znaka »izbrana kakovost – Slovenija« že prepoznavajo prednosti lokalno pridelane hrane, saj jih kampanja neposredno nagovarja in potrošnika ozavešča o pomenu znaka. Prej so bili proizvajalci tudi tuji in ker tega znaka ni bilo, potrošnik ni bil informiran, ali je to v slovenskem prostoru vzredil tuji proizvajalec ali je bilo meso uvoženo in pri nas le razkosano ali pakirano ipd. Menim, da ta znak prinaša veliko prepoznavnost dejstva, da je meso s tem znakom dejansko pridelano in predelano v Sloveniji.

Kakšen pomen ima za lokalno gospodarstvo aktivna veriga od rejca/kooperanta, posrednika do predelovalca?

Je velika prednost –če bomo jedli lokalno pridelano in predelano hrano, bomo s skupnimi močmi prispevali tudi k večji zaposlenosti ljudi v lokalnem okolju, nova delovna mesta, rast podjetij in s tem večjo kupno moč … Več kot je denarja v obtoku, lažje i kot prebivalci Sloveniji zagotavljamo njeno tržno sposobnost, to pa dosežemo tako, da kupujemo slovensko in pospešujemo lastno proizvodnjo. S tem zagotavljamo tudi samooskrbo.

Veriga ima seveda velik pomen tudi v lokalnem okolju, saj zaradi vpetosti lokalnih prebivalcev v podjetje (več kot 1.400 zaposlenih) in okoli 250 rejcev vključuje več kot 5.000 ljudi iz lokalnega območja.

Na kratko nam opišite, kako sodelujete s svojimi kooperanti?

S svojimi kooperanti sodelujemo zelo intenzivno. Rejcem planiramo sam proces reje, dostavimo jim dan stare piščance, krmila, poskrbimo za veterinarsko in tehnološko podporo, poskrbimo za odvoz vzrejenih živali … Celoten cikel oz. proces je v pristojnosti podjetja. Skrbimo tudi za izobraževanje naših kooperantov – najmanj enkrat letno za vse rejce pripravimo celovito izobraževanje na vseh področjih, skrbimo za vso koordinacijo (sestanki z vodstvi zadrug ipd.) in za vse, kar je potrebno za tekoče poslovanje in za pripravo strategije za naslednje strateško obdobje – to delamo skupaj z rejci, ki so del naše verige. Če ni njih, tudi našega podjetja ni. Ta veriga mora biti vedno zelo čvrsta, členi pa stabilni. Sodelovanje je zato ves čas aktivno.

Kakšno sodelovanje pa je vaš predelovalni obrat vzpostavili s trgovci?

S trgovci večinoma sodeluje prodajna ekipa. Odlično je, da so trgovci seznanjeni s tem, kar počnemo, še posebej sedaj, ko so trgovci tudi sami del sheme »Izbrana kakovost«. Ključno je, da se to sodelovanje res prepleta, kajti trgovec je tisti, ki neposredno nagovarja potrošnika in z njim komunicira. Če je cilj vpeljati kakovostno meso na svoje police, je to ključ do uspeha. Vse velike trgovske verige v Sloveniji delajo z dobavitelji mesa z oznako »izbrana kakovost – Slovenija«. Vse bolj so orientirani v prodajo domačih izdelkov, da ti dejansko pridejo do končnega potrošnika.