Potica, lepotica praznične mize

Za večino prihaja najlepši čas v letu. Čas prijaznosti, povezanosti in tradicije. To je tudi čas, ko okrašene in obložene mize kar kipijo od obilja. Že stoletja ob tem času na sredini naše mize kraljuje potica. V Sloveniji smo njeno pripravo razvili do čiste umetnosti.

Prava slovenska potica je orehova; po izročilu naj bi namreč s trenjem orehov trli tudi svoje težave, medtem ko oblika pogače simbolizira neskončnost, popolnost, celo božanskost. Ustvarjalnost gospodinj in občasno pomanjkanje sestavin sta botrovala temu, da danes poznamo že več kot petdeset vrst potic.

Potico so včasih pekli na odprtem ognjišču

Nezmotljivi vonj sveže pečene potice je že od nekdaj čaroben. Prastari obredni kruh so poznali že v daljni zgodovini, pri nas pa jo prvi omenja Primož Trubar v Katekizmu – takrat so pekli povitice še neposredno na ognjišču. Janez Vajkard Valvasor je zapisal, da je podobna hlebcu kruha, kar nam govori o tem, da je še niso pekli v lončenih pekačih. Pri ohranjanju tradicije so pomembni tudi zapisi Magdalene Knafelj Pleiweis, ki je prva popisala vse o dobrem testu za potice in opisala različne nadeve. Felicita Kalinšek je kasneje postavila izhodišča za sodobne različice potic. Omenjajo se: rozinova, vaniljeva, lešnikova, makova, orehova, čokoladna, mandljeva, medena, rožičeva, pehtranova, drobnjakova in špehova potica. Dr. Janez Bogataj je leta 2013 spisal doslej najpopolnejšo monografijo o poticah, ki vsebuje kar štirideset receptov za sladke in slane potice. Potico navadno pečemo ob božiču in ob osebnih praznovanjih, saj z njo lahko nahranimo velike družbe. Lahko jo tudi zamrznemo.

Le-Potica, tradicionalna slovenska potica v miniaturni obliki

Konec oktobra smo lahko v priljubljeni oddaji Štartaj, Slovenija! spoznali zanimivo zgodbo o uspehu – zgodbo Janje Štrumbelj in njene le-Potice. Ideja in izdelek sta nastala, ko je Janja želela pogostiti svojo gostjo iz tujine s koščkom znamenite slovenske potice. V njej je videla motiv in poslovno idejo, seveda pa je bil glavni izziv speči majhno potico, ki bo lahko ponudila enako kulinarično doživetje, kot ga ponujajo njene velike sorodnice. S kulinarično hišo Jezeršek so uspešno rešili tudi vprašanje ekonomičnosti izdelave. Potička je dobila simpatično in zelo primerno ime: le-Potica.

Janja Štrumbelj in njena ročno izdelana potička - le-Potica

Danes le-Potico že lahko kupimo v trgovinah, slaščičarnah, kavarnah in gostiščih. Ročno izdelane potičke se ponašajo s tremi okusnimi nadevi: čokoladnim, orehovim in slivovim. Kupimo jo zamrznjeno, tako da tisti nepogrešljivi vonj sveže pečene potice ne bo izostal.

Le Potica je odličen primer, ko se s poroko dobre ideje in tradicije ustvari nadvse uspešna zgodba, od katere dobimo nekaj dobrega vsi: gurmani, gosti iz tujine, ljubitelji kulture, trgovci, gostinci in nenazadnje vsa skupnost.

Potica je tudi kraljica detajlov pri pripravi

Kadar delamo potico doma, je postopek uspešne priprave poln drobnih trikov. Vsaka dobra gospodinja nam jih bo zaupala nekaj. Najpomembnejše, na kar moramo paziti, pa je, da se testo nikakor ne prehladi. Ko vzhaja, mora biti pokrito s platneno krpo, na toplem in brez nihanj v sobni temperaturi. Največji napaki pri pripravi in peki sta tudi presuho ali preveč lepljivo testo. Nemalokrat so potice presladke, s čimer se zaduši aroma nadeva.

Postopek priprave potice ni kratek, saj gre v vseh fazah za pravo kulinarično umetnost. Vendar pa vztrajnost obrodi sladke sadove. Vsaka gospodinja lahko razvije svoj okus in doda svoj pečat družinski tradiciji.


Sorodni članki

Obilje slovenskih velikonočnih dobrot

V pričakovanju cvetoče pomladi, prebujajočih zvončkov, narcis in ozelenelih travnikov nas vsako leto razveseli eden največjih slovenskih praznikov – velika noč. Praznik veselja in upanja je star slabih dva tisoč let in je v konkurenci številnih starodavnih običajev v precej…

Več...

To bo prva velika noč z zaščiteno slovensko potico

Prvo nedeljo po prvi polni luni po spomladanskem enakonočju obeležujemo veliko noč. Dolžina dneva postaja daljša od noči, narava se začne prebujati. Velikonočno pojedino praviloma sestavljajo praznično obarvana jajca, šunka, hren, domač kruh in potica. Izbirajmo domačo, lokalno pridelano hrano,…

Več...

Recept za letošnje praznike? Čim več lokalnih in sezonskih sestavin!

Narava nam v vsakem letnem času ponudi raznovrstne pridelke. Tudi v zimskem času ponuja živila, ki jih naše telo takrat najbolj potrebuje. Če se ozremo v preteklost, v čas mladosti naših babic, vidimo, da so praznične decembrske jedi takrat pripravljali…

Več...
Vas zanima naša super hrana in aktualno dogajanje v vaši regiji ter v celotni Sloveniji?
Ostani na tekočem