Pomladanski nasvet za vrtičkarje: Ne sledite nekim naučenim ritmom, temveč pozorno opazujte, kaj se okoli vas dejansko dogaja

Pomladanski nasvet za vrtičkarje: Ne sledite nekim naučenim ritmom, temveč pozorno opazujte, kaj se okoli vas dejansko dogaja 4.4.2018

Letošnja pomlad prihaja po dolgi in hladni zimi. Pred pričetkom dela na vrtu smo za nekaj nasvetov vprašali gospo Mišo Pušenjak, specialistko za zelenjadarstvo in okrasne rastline.

Pomlad je čas za nove začetke in tako tudi čas setve. Na kaj morajo po vašem strokovnem mnenju najbolj paziti začetniki?

Vsakemu novemu vrtnarju svetujem, naj poskrbi za analizo prsti, na podlagi katere bo lahko potem zasnoval ustrezno gnojenje na svojem vrtu. Za odvzem vzorca zemlje je že nekoliko pozno, zato je potrebno pohiteti. Potem bi mu položila na srce, da ne pretirava z gnojenjem, ampak naj glede na analizo prsti prosi za nasvet strokovnjake. Ta potrošniški svet nam namreč ponuja marsikaj, tudi na spletu najdemo cel kup ne nujno najbolj pametnih nasvetov. Opažam, da ljudi na ta račun hitro zanese v pretiravanje. Drugi nasvet pa je, naj vrtiček že od samega začetka načrtuje tudi z vizijo za prihodnost. Od samega začetka je treba torej razumeti, da bo treba z rastlinami kolobariti.

Dve šibki točki se pojavljata na naših vrtovih, to sta rastlinjak in fižolova žičnica. Na Facebooku pogosto vidim fotografije ponosnih novopečenih vrtnarjev, ki so cel rastlinjak napolnili s solato. Pri tem se kar primem za glavo in se vprašam, kam vendar bodo solato posadili naslednje leto. Podobno imamo iz leta v leto vse več težav s pridelki in zdravstvenim stanjem visokega fižola, saj ga je velika večina v žičnicah. Fižol kot stročnica in posledično metuljnica zahteva širok kolobar, žičnice pa so tudi po več let na istem mestu. Zato me težave ne čudijo. Res predlagam vsem, da tako v rastlinjaku, kakor v žičnicah, oblikujete vsaj dvoletni kolobar. Na eni polovici rastlinjaka naj bodo razhudniki (paradižnik, paprika, jajčevec, andska jagoda …), zgodnji krompir zdaj spomladi, na drugi polovici pa čim bolj pisana paleta vrtnin. Pozimi določimo prostor in čas tudi za setev bele gorjušice vsaj v majhnem delu (na primer četrtina) rastlinjaka. Podobno naredimo v žičnici, kjer pa se pozimi po spravilu poseje preprosto katera izmed prezimnih vrst žit, ki jih ravno zdaj, v aprilu podkopljemo.

Kako se najučinkoviteje lotiti analize prsti?

Pomembno je, da vzorec predstavlja zemljo s celega vrta, ne samo z enega konca. Zato vzorčke zemlje vzamemo prav iz vsake gredice; tudi tiste, kjer že kaj raste. Potem pa je treba samo še poiskati najbližji laboratorij. Obstajajo tudi zasebni, a dobro opremljene laboratorije za analizo zemlje imajo vsi kmetijski zavodi. Vzorce lahko oddamo tudi na vsako izpostavo kmetijsko svetovalne službe. Za Ljubljano in okolico skrbi Kmetijski inštitut Slovenije.

Kaj pa napake, ki jim najpogosteje še vedno podlegajo tisti bolj prekaljeni vrtnarji?

Mnogi med njimi predvsem preveč hitijo. Ljudi vedno rada opozorim, da sadimo v zemljo, ne v zrak. Letos na srečo pomlad zelo zamuja in je ravno izbruhnila s polno močjo. Ljudje na delo na vrtu čakajo že v »nizkem startu« – torej vse živo bi že želeli imeti posejano, posajeno. Pa ne gre tako. Narava zahteva svoje. Na spletni strani ARSO so na voljo podatki o tem, kako topla so naša tla v danem trenutku. Zdaj (op. 3. april 2018) v večjem delu Slovenije tla še niso primerna za setev korenčka, peteršilja in sajenje krompirja. Lahko pa sadimo, sejemo, presajamo solato, por, blitvo, mesečno redkvico, sejemo pa še ta teden tudi grah in bob. Raje posadite nekaj sadik listnatih sort, na setev peteršilja pa vsaj še teden dni počakajte.

Kaj točno hočete povedati s svarilom, da sadimo v zemljo, ne v zrak

Da je zelo narobe saditi v mrzlo zemljo. Če smo zagrešili tako napako, seme pogosto ne vzkali. Poleg tega se pri mnogih vrstah koreninski sistem ne razvije, kar se bo še kako poznalo pri odpornosti rastline skozi celo njeno življenje. In ker bo skozi svoje življenje v večjem stresu, kot je običajno, bo zelo verjetno tudi obrodila manj, kot bi sicer. Veste, tako kot mi so tudi rastline zelo dovzetne za stres. To se odrazi na donosu in predvsem na odpornosti proti boleznim in škodljivcem.

Če torej strnemo: vrtičkarji, ne nasedajte preveč znakom pomladi!

Tako je. Ne sledite nekim naučenim ritmom v svoji glavi, temveč čim bolj pozorno opazujte, kaj se okoli vas dejansko dogaja. Opažam, da si premnogi vrtičkarji nekako podzavestno želijo biti v vsem prvi in ta vzgib lahko potem botruje kar hudim težavam. Pozor, zanesljivi podatki o trenutnih temperaturah zemlje so danes na voljo na spletu.

Kako je z balkonskimi vrtički? Je čas setve pri njih enak kot na navadnem vrtu?

Zelo odvisno od lege. Če je balkon v zavetrju, načeloma lahko začnemo malo prej, recimo kakih štirinajst dni prej. Če smo lastnik vetru bolj izpostavljene terase ali balkona severne lege, smo pa približno na istem kot pri vrtičku. Veliko je seveda odvisno od vrste zelenjave.

Kot strokovnjakinja ste že večkrat jasno in glasno povedali, da niti približno nista vsak balkon in terasa primerna za gojenje užitne hrane. “To je smiselno samo,” ste napisali, “če so balkoni in okenske police v zdravem okolju. Sredi velikih mest, ob večjih prometnicah, na balkonih pridelana zelenjava ne bo zdrava. Če ne gre, pač ne gre.”

Seveda. Že v prvih nekaj nadstropjih stolpnice, pod katero je ogromno parkirišče, bi se sama pošteno vprašala, kako smiselno je tam imeti balkonski vrtiček oziroma gojiti hrano. No, je pa to lahko tudi v tem primeru koristno zaradi enega prav posebnega učinka.

Katerega?

Učinka na vzgojo otrok. Kajti neprecenljivo je svojim otrokom vcepiti vrednote, kot je pridelava lastne hrane – in jim za povrh še nazorno prikazati, kako se to najbolj učinkovito počne. Kajti, če se na krožniku znajde nekaj, kar ste tik pred tem potegnili iz zemlje, ali pa zelenjava iz supermarketa, ki je do nas pripotovala od kdove kod in potovala kdo ve koliko časa … Tega se sploh ne da primerjati!

Naša vodilna klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj je za naš portal izjavila zanimivo reč. Povedala je namreč, da po njenem leži prihodnost samooskrbe v povečanju donosov izven tistega, kar se trenutno pojmuje kot sezona. Povedano preprosteje: po njenem mnenju se bomo morali naučiti večino pridelka pridelati spomladi, jeseni in pozimi.

No, za to imamo vsekakor imenitne možnosti, če živimo na Primorskem. Drugače pa je edina izbira rastlinjak. Teh je na srečo tudi pri nas vse več. Za samooskrbo gospodinjstev se sicer vedno bolj reklamira tudi hidroponsko gojenje v stanovanju, torej pod umetnimi lučmi, za kar pa je potrebno imeti bistveno več potrebnega znanja, če želimo pridelati zelenjavo, ki bo primerljiva s tisto pridelano na vrtičku, ki so jo božali sončni žarki.

Niste navdušenka nad hidroponiko?

Pri stanovanjski pridelavi, t.j. samooskrbi gospodinjstev, nikakor. Če želimo, da nas rastlina kakovostno nahrani, ji moramo dovesti dovolj pravih hranil, in sicer ob točno pravem času, kar je lahko zelo zapleteno. Hidroponika je način pridelave, ki ne dopušča niti najmanjših napak, medtem ko jih v velikih pridelovalnih rastlinjakih ali drugih objektih lahko obvladujejo. V amaterskih domačih sistemih je proces pridelave, kakršen je hidroponika, sila težko obvladati v vsej njegovi zapletenosti. Saj ne rečem, kakšna solata in kakšna redkvica, to je popolnoma izvedljivo … Pričakovati, da bomo v stanovanju vzgojili polnovredni paradižnik ali papriko, glede tega sem pa neprimerno bolj skeptična.

Ob koncu povejte še, kaj ste za letošnjo sezono vrtnarjenja že pripravili in uredili?

Letošnja sezona se še ni začela. Pri moji mami vrt še povsem počiva, le radič in motovilec jemljemo z njega, brstični ohrovt smo pa že pojedli. Zemlja pri nas je še premokra. Ker nimam ugodnih pogojev za pridelavo sadik, jih raje kupim. Zdi se mi, da je kvalitetna sadika tista, ki zagotavlja kasneje tudi ekološko pridelavo. Tako, da v trenutno samo razmišljam in predavam, vrt pa še počiva. V tem trenutku mi tudi čas ne dopušča, da bi sejala za sadike solato in druge vrtnine, ki prenašajo nižje temperature, saj rastlinjaka žal nimam. Sem pa že začela z nakupi semen; bomo videli, kako se bo vreme razvijalo naprej.


Sorodni članki

Znebimo se polžev z ekološkimi metodami

Pregovorno počasnim polžem zelenjava na našem vrtu hitro tekne – dajmo jim nekaj dni in pojedli bodo vse, kar smo posadili. Že veste, kako jih učinkovito odgnati? Kjer je vlaga, tam so polži. Po naših vrtovih se plazijo podnevi in…

Več...

Balkonski vrtičkarji, prihaja čas za ureditev 'parcele'

Zamislite si, da po priboljšek ali dodatek k okusnemu kosilu kar v copatih stopite na domači balkon ali teraso. Zelo priročno in tudi zelo mogoče! Poleg bližine pa ima domači “mini vrtiček” še marsikatero drugo prednost. Ker je družbeni klic…

Več...

En dva tri, vrt!

Domači vrt ni le prostor za prostočasni konjiček, s sistematičnim pristopom lahko postane glavni vir zelenjave in sadja za celotno gospodinjstvo. Četudi je vrtnarjenje za marsikoga samoumevna »znanost«, je za začetnike lahko tako trd oreh, da si zelenjavo, ki bi…

Več...
Vas zanima naša super hrana in aktualno dogajanje v vaši regiji ter v celotni Sloveniji?
Ostani na tekočem