Pomladanski nasvet za vrtičkarje: ključna je zemlja

Pogovor z Mišo Pušenjak, specialistko za zelenjadarstvo in okrasne rastline

Pomlad je čas za nove začetke in tako tudi čas setve. Na kaj morajo po vašem strokovnem mnenju najbolj paziti začetniki?

Vsakemu novemu vrtnarju svetujem, naj poskrbi za analizo prsti, na podlagi katere bo lahko potem zasnoval najbolj pametno možno strategijo za svoje razmere. Potem bi mu položila na srce, naj ne pretirava z gnojenjem, ampak naj glede na analizo prsti prosi za nasvet strokovnjake. Ta potrošniški svet nam namreč ponuja marsikaj, tudi na spletu najdemo cel kup ne nujno najbolj pametnih nasvetov, in opažam, da ljudi na ta račun hitro zanese v pretiravanje. Drugi nasvet pa je, naj vrtiček že od samega začetka načrtujejo tudi z vizijo za prihodnost. Od samega začetka je treba torej razumeti, da bo treba z rastlinami kolobariti. Na Facebooku pogosto vidim kako fotografijo, ki jo je objavil ponosni novopečeni vrtnar, ki je cel vrtiček napolnil s solato, in se pri tem kar primem za glavo, saj se vprašam, kam vendar bo solato posadil naslednje leto.

Kako se najučinkoviteje lotiti analize prsti?

Pomembno je, da vzorec predstavlja zemljo s celega vrta, ne samo z enega konca. Zato je treba vzeti vzorčke zemlje prav iz vsake gredice, tudi tam, kjer že kaj raste. Potem pa je treba samo še poiskati najbližji laboratorij. Obstajajo tudi zasebni, a dobro opremljene laboratorije za analizo zemlje imajo vsi kmetijski zavodi, vzorce se lahko odda tudi na vseh izpostavah kmetijsko svetovalne službe. Za Ljubljano in okolico skrbi Kmetijski inštitut Slovenije.

Kaj pa napake, ki jim najpogosteje še vedno podlegajo tisti bolj prekaljeni vrtnarji?

Mnogi med njimi predvsem preveč hitijo. Ljudi vedno rada opozorim, da sadimo v zemljo, ne v zrak. Če povem konkretno: danes je enajsti april, a samo zato, ker imamo letos nenavadno zgodnjo in toplo pomlad, še ne pomeni, da je kaj manj enajsti april. Še vedno je pred nami vsaj mesec dni časa, v katerem novim rastlinam grozi konkretna možnost pozeb.

Kaj točno hočete povedati s svarilom, da sadimo v zemljo, ne v zrak?

Da je zelo narobe saditi v mrzlo zemljo. Če smo zagrešili tako napako, seme pogosto ne vzkali. Poleg tega se pri mnogih vrstah koreninski sistem ne razvije, kar se bo še kako poznalo pri odpornosti rastline skozi celo njeno življenje. In ker bo skozi svoje življenje v večjem stresu, kot je običajno, bo zelo verjetno tudi obrodila manj, kot bi sicer. Veste, tako kot mi so tudi rastline zelo dovzetne za stres. Kar se odrazi na donosu in predvsem na odpornosti proti boleznim in škodljivcem.

Če torej strnemo: vrtičkarji, ne nasedajte preveč zgodnji pomladi!

Tako je. Ne sledite nekim naučenim ritmom v svoji glavi, temveč čim bolj pozorno opazujte, kaj se okoli vas dejansko dogaja. Opažam, da si premnogi vrtičkarji nekako podzavestno želijo biti v vsem prvi in ta vzgib lahko potem botruje kar hudim težavam. Pozor, zanesljivi podatki o trenutnih temperaturah zemlje so danes na voljo na spletu.

Kako je z balkonskimi vrtički? Je čas setve pri njih enak kot na navadnem vrtu?

Zelo odvisno od lege. Če je balkon v zavetrju, načeloma lahko začnemo malo prej, recimo kakih štirinajst dni prej. Če smo lastnik vetru bolj izpostavljene terase ali balkona severne lege, smo pa približno na istem kot pri vrtičku. Veliko je seveda odvisno od vrste zelenjave.

Kot strokovnjakinja ste že večkrat jasno in glasno povedali, da niti približno nista vsak balkon in terasa primerna za gojenje užitne hrane. “To je smiselno samo,” ste napisali, “če so balkoni in okenske police v zdravem okolju. Sredi velikih mest, ob večjih prometnicah, na balkonih pridelana zelenjava ne bo zdrava. Če ne gre, pač ne gre.”

Seveda. Že v prvih nekaj nadstropjih stolpnice, pod katero je ogromno parkirišče, bi se sama pošteno vprašala, kako smiselno je tam imeti balkonski vrtiček oziroma gojiti hrano. No, je pa to lahko tudi v tem primeru koristno zaradi enega prav posebnega učinka.

Katerega?

Učinka na vzgojo otrok. Kajti neprecenljivo je svojim otrokom vcepiti vrednote, kot je pridelava lastne hrane – in jim za povrh še nazorno prikazati, kako se to najbolj učinkovito počne. Kajti če se na krožniku znajde nekaj, kar ste tik pred tem potegnili iz zemlje, ali pa zelenjava iz supermarketa, ki je do nas pripotovala od kdove kod in potovala kdo ve koliko časa … Tega se sploh ne da primerjati!

Naša vodilna klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj je za naš portal izjavila zanimivo reč. Povedala je namreč, da po njenem leži prihodnost samooskrbe v povečanju donosov izven tistega, kar se trenutno pojmuje kot sezona. Povedano preprosteje: po njenem mnenju se bomo morali naučiti večino pridelka pridelati spomladi, jeseni in pozimi.

No, za to imamo vsekakor imenitne možnosti, če živimo na Primorskem. Drugače pa je edina izbira rastlinjak. Teh je na srečo tudi pri nas vse več. Za samooskrbo gospodinjstev se sicer vedno bolj reklamira tudi hidroponsko gojenje v stanovanju, torej pod umetnimi lučmi, za kar pa je potrebno imeti bistveno več potrebnega znanja, če želimo pridelati zelenjavo, ki bo primerljiva s tisto pridelano na vrtičku, ki so jo božali sončni žarki.

Niste navdušenka nad hidroponiko?

Pri stanovanjski pridelavi, t.j. samooskrbi gospodinjstev, nikakor. Če želimo, da nas rastlina kakovostno nahrani, ji moramo dovesti dovolj pravih hranil, in sicer ob točno pravem času, kar je lahko zelo zapleteno. Hidroponika je način pridelave, ki ne odpušča niti najmanjše napake, kar lahko obvladujejo v velikih pridelovalnih rastlinjakih ali drugih objektih. V amaterskih domačih sistemih pa je proces pridelave, kakršen je hidroponika, sila težko obvladati v vsej njegovi zapletenosti. Saj ne rečem, kakšna solata in kakšna redkvica, to je popolnoma izvedljivo … Pričakovati, da bomo v stanovanju vzgojili polnovredni paradižnik ali papriko, glede tega sem pa neprimerno bolj skeptična.


Sorodni članki

Poleti poskrbimo za jesen in zimo

Prišlo je obdobje obilja na vrtovih. Rastline se šibijo pod težo plodov in vrtičkarji ponosno obirajo sadove svojega dela. A ker je treba razmišljati tudi o preostanku sezone, smo o poletnih opravilih govorili z Jernejo Jošar univ. dipl. inž. agronomije,…

Več...

V permakulturnem vrtu

Vrt, ki obrodi bogato in raznoliko brez dodatnih gnojil, z manj vode, z manj dela in do katerega se po možnosti sprehodimo v copatih? Permakulturni vrt ni le odgovor na izzive iznajdljivejšega gospodarjenja s pokrajino, ampak zajema premislek o trajnostnem…

Več...

En dva tri, vrt!

Domači vrt ni le prostor za prostočasni konjiček, s sistematičnim pristopom lahko postane glavni vir zelenjave in sadja za celotno gospodinjstvo. Četudi je vrtnarjenje za marsikoga samoumevna »znanost«, je za začetnike lahko tako trd oreh, da si zelenjavo, ki bi…

Več...
Vas zanima naša super hrana in aktualno dogajanje v Sloveniji?
Ostani na tekočem