13.6.2022Anita Šumer, ki je s svojo prvo knjigo o peki kruha z drožmi sprožila val drožomanije, je na izboru na Švedskem za svojo knjigo Umetnost krašenja kruha prejela prestižno nagrado Best of the Best Gourmand World Cookbook 2021. Njena knjiga si je na prestižnem tekmovanju, ki velja za oskarje na področju kuharskih knjig, prvo mesto prislužila v konkurenci kar 1558 knjig iz več kot 200 držav.
Anita Šumer, ki je s svojo prvo knjigo o peki kruha z drožmi sprožila val drožomanije, je za svojo knjigo Umetnost krašenja kruha prejela prestižno nagrado Best of the Best Gourmand World Cookbook 2021. Izbor je potekal v mestu Umeå na Švedskem, knjiga Anite Šumer pa si je prvo mesto prislužila v konkurenci kar 1558 knjig iz več kot 200 držav. Anitina tretja knjiga, ki vsebuje vrsto tehnik za krašenje kruha in trikov pri peki, je bila nominirana v kar petih kategorijah, kar je izjemen uspeh in odlična promocija slovenske kulinarike.
»Neizmerno sem srečna in hvaležna, da je komisija tekmovanja prepoznala ves trud, znanje, preplet tradicije in inovativnosti ter veliko ljubezni, ki jih je celotna ekipa vložila v ta umetniški projekt. Da so prepoznali sončnost in pozitivno energijo, ki žarita iz knjige in ki pritegneta bralce ter pekovske navdušence, da ustvarjajo svoje krušne umetnine. Nagrajena knjiga postavlja v ospredje kruh kot darilo, s katerim podarimo del sebe, svoj čas, predanost in z njim pokažemo, da nam je mar. Mar zase, ki pazljivo izbiramo sestavine zanj, in mar za tiste, ki jim kruh podarimo,« je ob prejemu nagrade povedala Anita Šumer.
Edouard Cointreau, predsednik tekmovanja, je ob izboru poudaril: »Anita Šumer postaja svetovno prepoznavna, saj živi za svoje poslanstvo in vizijo. Navdušila je tudi britansko založnico Anne Dolamore iz založbe Grub Street, ki je po mojem mnenju ena največjih poznavalk avtorjev kuharskih knjig na svetu. Knjigo bi priporočil vsem ljubiteljem knjig, strastni peki pa je resnično ne smejo spregledati«.
Anita Šumer, ki je z drožomanijo okužila tudi peke onkraj naših meja, skrbi za odlično promocijo Slovenije in tradicionalnih pekovskih tehnik. Etnolog in raziskovalec kulinarične dediščine dr. Janez Bogataj je ob podelitvi nagrade izpostavil, da kruh v zgodovini človeštva ni bil zgolj živilo, temveč je imel simbolni pomen v medsebojnih odnosih, šegah in navadah, skozi leta pa je žal izgubil značaj daru. »Nove knjige Anite Šumer ne smemo razumeti le kot oživljanja zgodovinskih spominov, ampak na njihovih spoznanjih iskati nove ustvarjalne izzive. Z okrašenim kruhom predvsem nekaj sporočamo, ustvarjamo vezi med kruhom in človekom, ki so v sodobnosti pogosto pretrgane ali celo pozabljene,« je še dodal.
Posebnost knjige Umetnost krašenja kruha je poudarek na razvijanju umetniške žilice, ne glede na to, ali pečemo z drožmi ali s kvasom. Anita je v knjigi zbrala in podrobno predstavila pet tehnik krašenja kruha, za piko na i pa je dodala še različne tehnike zavijanja kruha, saj je lepo zavit in okrašen hlebček eno najlepših daril, kar jih lahko podarimo. Knjiga je sama po sebi umetnina, saj na 224 straneh prinaša 220 čudovitih fotografij, ki jih je stilirala Barbara Remec in posnel Nik Jarh, oblikovno zasnovo pa je ustvarila Petja Montañez.
Med 13. in 23. oktobrom 2023 poteka jesenski Teden restavracij pod sloganom »Več okusa za manj ostankov«. Prvič se mu pridružujejo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter slovenski rejci in predelovalci mesa. Gostinci bodo lahko z znakom »izbrana kakovost…
Več...
Slovenci kot potrošniki smo zadnja leta bolj ozaveščeni o pomembnosti izvora živil, ki jih kupujemo. Vedno bolj cenimo slovensko hrano in po njej vse pogosteje povprašujemo. Pozitiven odnos do lokalne kakovostne hrane je ključen pri ustvarjanju dolgoročnih potrošniških in prehranskih…
Več...
Na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano smo zasnovali kampanjo za promocijokakovostnega slovenskega mesa - mesa z označbo »izbrana kakovost – Slovenija« v sektorjugostinstva. Z njo želimo spodbuditi goste, da so pozorni na izvor mesa in da pri naročanju jedivečkrat…
Več...
Leta 2002 so idrijski žlikrofi kot poseben kmetijsko-živilski proizvod dobili status Zajamčena tradicionalna posebnost, od januarja 2010 pa so kot zaščiteni proizvod vpisani tudi v register pri Evropski komisiji. Idrijski žlikrofi so leta 2002 na nivoju Evropske skupnosti pridobili status…
Več...