Piščancem prijazna reja pomeni kakovostno lokalno meso

Slovenija je dežela z razgibano pokrajino in se od sosednjih držav razlikuje predvsem po velikosti. Tudi, ko govorimo o reji perutnine, so v Sloveniji piščančje farme manjše v primerjavi s tujimi. To pa pomeni, da se lahko tako rejci bolj posvetijo živalim, skrbijo za njihovo dobrobit in tako potrošnikom zagotovijo kakovostno lokalno meso. Zato obstaja shema »izbrana kakovost«, ki je namenjena označevanju posameznih živil, ki so višje kakovosti, so pridelane in predelane v Slovenji in dodatno kontrolirane.

Zakaj je izbira lokalnega perutninskega mesa in izdelkov z znakom »izbrana kakovost – Slovenija« prava izbira, so nam razložili trije rejci perutnine – Dragica Tomažič, rejka in kooperantka Pivka perutninarstva, Gal Šinker, rejec in kooperant Panvite in Uroš Braček, rejec in kooperant Perutnine Ptuj. Ker so vsi trije kooperanti iz mesnopredelovalnih podjetij, zanje redijo živali po zahtevanih standardih.

Njihovo ime lahko zasledimo tudi na embalaži mesa »izbrane kakovosti«. Povedali so nam, kako poskrbijo, da je meso, ki ga v trgovinah in mesnicah najdemo pod znakom »izbrana kakovost – Slovenija«, najboljše kakovosti.

Ustrezni pogoji reje privedejo do najboljše kakovosti končnega izdelka

Dragica Tomažič se z družino že 46 let ukvarja z rejo perutnine na površini 1440 m2. Pravi, da je za njihovo rejo značilna velika skrb za piščance od prvega pa do zadnjega dne posamezne reje, na osnovi česar tako rejeno meso nosi znak Skrbna reja 100 % brez antibiotikov. Podobno je pri Urošu Bračku, kjer se z rejo ukvarjajo že več kot 32 let in izvajajo PPR – piščancem prijazno rejo, to je nov standard reje Perutnine Ptuj, ki je blizu načinu reje, kot je potekala na kmečkih dvoriščih.

Slovenski rejci in živilska podjetja zagotavljajo, da je piščančje meso okusno in kakovostno. Gal Šinker in njegova družina so, kot pravi, »novi na trgu«, saj se z rejo perutnine ukvarjajo šele malo več kot dve leti, vendar prav tako vedno poskrbijo za najboljše bivalne in prehranjevalne pogoje svojih živali.

Vsi trije sogovorci poudarjajo, da mora biti higiena pri reji ustrezna, kakor tudi dobra krma in dobri življenjski pogoji za živali. Vse to vpliva na končno kakovost mesa. Ravno ta visoka kakovost perutninskega mesa, ki prihaja z lokalnih kmetij, je označena z ynakom »izbrana kakovost – Slovenija«, kar pomeni, da lahko kupci na prvi pogled razumejo, da izbirajo meso, katerega celotni proces reje je potekal v Sloveniji.

Shema »izbrana kakovost« vključuje rejce, predelovalce mesa in trgovce, ki izpolnjujejo dodatne kakovostne zahteve. Podvrženi so rednim in izrednim presojam usposobljenih presojevalcev iz neodvisnih certifikacijskih organov, ki preverjajo dosledno upoštevanje določil in pogojev iz specifikacije.

Merila, ki jih morajo upoštevati, se razlikujejo glede na vrsto mesa, skupno pa jim je posvečanje posebne pozornosti krmi živali, upoštevanje dovoljenega transportnega časa in skrb za ustrezno zdravstveno varstvo živali. Vse to vpliva na kakovost mesa in prispeva k njegovi jasni sledljivosti. Potrošniki lahko po zaslugi tega mesu z znakom »izbrana kakovost – Slovenija« brez dvoma zaupamo.

Katere dele piščanca poznamo?

Piščančje meso razdelimo na več osnovnih delov: prsi, bedra (zgornji in spodnji del), krila in hrbet. Prsi so najbolj puste, bogate z beljakovinami in primerne za hitro pripravo (kot v tem receptu za piščančje ražnjiče z zelenjavo). Bedra imajo več maščobe, kar pomeni več okusa, zato so idealna za nadevana piščančja bedra. Krila pa so sinonim za preprosto kulinariko, ki jo celo po bontonu lahko jemo kar z rokami. Pripravili smo vam tudi odličen recept za pečenje celega piščanca. Več uporabnih vsebin najdete na portalu Naša super hrana.

Sestavine in postopek si lahko natisnete na povezavi spodaj.

Glavne jedi

Piščančji paprikaš po Rajhovo

Zima

Preprosto45 minut

Kaj pomenita kakovostni razred A in B za piščančje meso?

Evropska zakonodaja predpisuje razdelitev piščančjega mesa v dva kakovostna razreda A in B. V slovenskih trgovinah najpogosteje najdemo meso razreda A, kar pomeni, da gre za dobro razvite kose z zdravo barvo, brez poškodb, podpludb ali večjih estetskih napak. Takšno meso je tudi čistejše in vsebuje manj odvečne maščobe. Razred B se običajno uporablja za industrijsko predelavo, saj vsebuje mehansko poškodovane ali estetsko manj privlačne dele, ki pa so še vedno varni za uživanje. Tudi tu je pomembno, da kupci znajo prepoznati razliko in da razumejo, da je višji kakovostni razred tudi pokazatelj boljših pogojev reje.

Kaj pa antibiotiki?

V Sloveniji je uporaba antibiotikov v vzreji piščancev strogo regulirana. Piščanci, vzrejeni za meso z znakom »izbrana kakovost – Slovenija«, ne prejmejo antibiotikov rutinsko. Rejci morajo poleg vseh običajnih zahtev reje zagotoviti kakovostno voluminozno krmo, ki mora predstavljati vsaj 50-odstotni delež v uravnoteženem obroku. V obroku so prepovedane surovine, ki so navedene na tako imenovani negativni listi (živalske maščobe, ribja moka). Prepovedano je preventivno zdravljenje z antibiotiki, dovoljeno je le posamezno zdravljenje živali, vendar se predpisani karenčni čas podaljša za pet dni. Transport živali je omejen na 200 km poti, oziroma na skupni čas poti na največ osem ur. 

Kako pravilno shranjujemo piščančje meso?

Piščančje meso je občutljivo na temperaturne spremembe. Sveže ga v hladilniku hranimo pri temperaturi do 4 °C in porabimo v 2 do 3 dneh. Če ga ne bomo uporabili takoj, ga zamrznemo pri –18 °C. Pomembno: piščančje meso vedno odtajamo v hladilniku, nikoli na sobni temperaturi, saj se tako razmnožujejo bakterije. Če meso med shranjevanjem spremeni vonj ali barvo, ga ne uporabljamo.

Kakšne so lahko posledice uživanja pokvarjenega mesa?

Uživanje pokvarjenega ali nehigiensko pripravljenega piščanca lahko povzroči zastrupitve s salmonelo ali bakterijo E. coli. Simptomi so driska, bruhanje, vročina in v hujših primerih celo hospitalizacija. Zato je ključno, da meso vedno toplotno obdelamo do notranje temperature vsaj 75 °C in da ločeno ravnamo s surovim in kuhanim mesom, da preprečimo navzkrižno kontaminacijo.

Z izbiro lokalne hrane podpiramo slovensko kmetijstvo

Pri izbiri mesa je pomembno biti pozoren na poreklo, kajti meso s krajšimi transportnimi potmi je bolj sveže kot tisto z daljšimi, kar seveda vpliva na končno kakovost mesa. Z izbiro perutninskega mesa z znakom »izbrana kakovost – Slovenija« smo lahko prepričani, da je to meso zares pridelano in predelano na domačih tleh. Proizvajalci zagotavljajo sledljivost celotnega procesa. Ime rejca je vedno označeno tudi na embalaži mesa.

Kupovanje mesa »izbrane kakovosti – Slovenija« je izrednega pomena, ne samo zaradi kakovosti, ki je pri tem mesu še dodatno nadzorovana, temveč tudi za dolgoročen obstoj slovenskega kmetijstva, se strinjajo rejci. S takšnim nakupom sebi in družini zagotovimo najvišjo kakovost mesa.

Vsi trije sogovorniki poudarjajo, da je za končno kakovost perutninskega mesa zelo pomemben način reje živali. Dobri pogoji reje pomenijo boljše rezultate in boljšo kakovost mesa. Za potrošnike pa to pomeni, da lahko dostopajo do mesa, ki je kakovostno, in ustreza strogim zahtevam certifikata »izbrana kakovost«.

Vključenost slovenskih rejcev v shemo »izbrana kakovost« je po mnenju sogovornika Uroša Bračka možnost za boljši medsebojni in partnerski odnos na vseh področjih. Poseganje po izdelkih z znakom »izbrana kakovost – Slovenija« pomeni podporo slovenskim pridelovalcem in slovenski prehrambeni industriji. Pri tem bodimo pozorni na uravnoteženo prehrano v skladu s smernicami zdrave prehrane. 

Pogosta vprašanja o piščančjem mesu

1. Kaj pomeni znak »izbrana kakovost – Slovenija« za piščančje meso?

Gre za znak, ki potrjuje, da je meso slovenskega porekla, pridelano in predelano v Sloveniji, ter da izpolnjuje višje standarde kakovosti, nadzora in dobrobiti živali.

2. Kako vemo, da je piščančje meso kakovostno?

Sveže meso ima svetlo rožnato barvo, je brez neprijetnega vonja in čvrsto na otip. Preverite tudi, ali ali nosi katerega od znakov kakovosti, na primer »izbrana kakovost – Slovenija« ali ekološko meso.

3. Kako pravilno shranjujemo piščančje meso?

Hranimo ga v hladilniku pri temperaturi do 4 °C in porabimo v 2 do 3 dneh. Če ga ne porabimo, ga zamrznemo. Odtajamo ga v hladilniku, nikoli na sobni temperaturi.

4. Katere jedi lahko pripravimo iz piščančjega mesa?

Najbolj priljubljene so: piščančji paprikaš, pečen piščanec, piščančji zrezki, ocvrt piščanec in ražnjiči. Poglejte več receptov za mesne jedi.

5. Ali lahko piščančje meso vsebuje antibiotike?

Uporaba antibiotikov je v Sloveniji strogo nadzorovana. Piščanci z znakom »izbrana kakovost – Slovenija« ne vsebujejo ostankov antibiotikov.

6. Kaj pomeni razred A pri piščančjem mesu?

Gre za najvišji kakovostni razred. Meso je lepo oblikovano, brez poškodb, z minimalno maščobo.