Posegamo po naši lokalni hrani. Podpiramo naše lokalne pridelovalce, predelovalce, gospodarstvo in delovna mesta. O projektu Naša super hrana >

Pira, pozabljena in zopet odkrita prijateljica

Boginja Demetra in sveta Hildegarda sta imeli prav: pira je v marsičem bolj zdrava od navadne pšenice. Visoka vsebnost beljakovin in maščob, pa tudi ugodno razmerja mineralov in rudninskih snovi… Zaradi tega in še česa je pira sijajen zaveznik pri lajšanju želodčnih težav, pri spodbujanju inteligence in krepitvi spomina ter celo v boju proti depresiji!

Pira je bila med prvimi udomačenimi pšenicami, arheološki dokazi o gojenju tega žlahtnega žita segajo kar do desetega tisočletja pred našim štetjem. V delih Evrope je bilo pomemben prehranski steber od bronaste dobe do srednjega veka. V grški mitologiji je bila pira poseben dar boginje Demetre, zavetnice zakona in otrok in med poljedelci enega najbolj čaščenih božanstev zaradi svojega pomena za grško blaginjo.

Še pred stoletjem je bila tudi pomemben del prehrane Slovencev. A po drugi svetovni vojni so kmetje piro vedno manj sejali, v šestdesetih letih preteklega stoletja pa so jo popolnoma opustili. Izpodrinile so jo namreč nove sorte navadne pšenice, ki so pri intenzivni pridelavi dale veliko večje pridelke.

Več beljakovin in maščob

A zdi se, da njen čas spet prihaja oziroma je že tu. Pira ima v primerjavi z navadno pšenico več beljakovin, njeni kalčki pa so za dva- do trikrat bogatejši z maščobami. Njene večkrat nenasičene maščobne kisline varujejo srce in ožilje. Pira je odlična zlasti za krepitev oslabelega organizma, pri spodbujanju teka, umirjanju prebavnih težav in blaženju bolečin v sklepih. Tako ne preseneča, da jo je čislala že slovita nemška zeliščarica sveta Hildegarda iz dvanajstega stoletja.

Pira se torej ponaša tudi z visoko vsebnostjo mineralov in rudninskih snovi (predvsem fosfor, železo, mangan, cink in baker). “Zaradi kombinacije esencialne aminokisline triptofan in vitamina B3 je to žito imenitno sredstvo za boljše spanje in za boj proti depresiji,” nam polaga na srce prehranska strokovnjakinja Marija Merljak.  “Zaradi kombinacije vitamina B2 in esencialne aminokisline levcina je ugodna tudi za vse ljudi s težavami z želodcem. Kombinacija vitamina B1 in glutaminske kisline spodbuja delovanje možganov, saj spodbuja inteligenco in spomin. Še zlasti, če jo kombiniramo s pravim kraškim pršutom, z zelenjavo in s sadjem z veliko vitamina C. Za boljši izkoristek naštetih učinkovin pa je piro in njene jedi treba nujno dopolniti z jedmi, ki vsebujejo lizin – to so ribe, mleko, jajca, krompir, oves in še bi lahko naštevali.”

Pira sicer vsebuje gluten, zato ni primerna za bolnike s celiakijo, čeprav se pirin gluten nasploh laže razgradi od pšeničnega in je zato bolje prebavljiv.

Rast zanimanja

Pridelek pire ne more prekositi navadne pšenice, saj je na enaki površini pridelamo nekje štirikrat manj, je pa po marsikaterem kriteriju bolj zdrava. Zato si iz pirine moke le specite kruh ali v rižoti beli riž zamenjajte z zrnjem pire!


Sorodni članki

Na trgovskih policah vse leto na voljo slovenska ekološka žita

V Žitu so povezali verigo proizvodnje ekoloških žit iz Slovenije, tako da imamo potrošniki na trgovskih policah vse leto možnost kupiti raznovrstna ekološka žita slovenske pridelave. Mag. Tanja Jelača, vodja blagovne znamke Natura iz Žita, je med drugim pojasnila, kako…

Več...

Zlata tatarska ajdova kaša

Kmalu po razglasitvi najbolj inovativnih živil 2018 pod okriljem Inštituta za nutricionistiko smo Antona Rangusa, direktorja Mlinarstva Rangus, ujeli na sejmu ekohrane Biofach v Nürnbergu.Tam so predstavljali Zlato tatarsko ajdo in sicer na posebnem prostoru za novosti.Domači mlin z mlinskimi…

Več...

Ajda – skromna brezglutenska prijateljica slovenskega naroda

Kako ajda že stoletja služi Slovencem in zakaj je najbolj zdravo uživati prav domačo? Redki so tako zvesti in koristen prehranski sopotniki, kot je našemu narodu že stoletja ajda. Ime izhaja iz staronemške besede Heide (ajd ali pogan), ker naj…

Več...

Revolucionarna superpšenica iz Murske Sobote?

Te dni je po medijih zaokrožila vest o izjemno obetavni novi sorti pšenice, ki obljublja pravo malo revolucijo na trgu poljščin. Pšenica, kot jo poznamo, je z naključnim križanjem trav nastala pred 10.000 leti, zaradi visoke stopnje genetske podobnosti pa…

Več...
Vas zanima naša super hrana in aktualno dogajanje v Sloveniji?
Ostani na tekočem