Pira, pozabljena in zopet odkrita prijateljica

Boginja Demetra in sveta Hildegarda sta imeli prav: pira je v marsičem bolj zdrava od navadne pšenice

Visoka vsebnost beljakovin in maščob, pa tudi ugodno razmerja mineralov in rudninskih snovi… Zaradi tega in še česa je pira sijajen zaveznik pri lajšanju želodčnih težav, pri spodbujanju inteligence in krepitvi spomina ter celo v boju proti depresiji!

Pira je bila med prvimi udomačenimi pšenicami, arheološki dokazi o gojenju tega žlahtnega žita segajo kar do desetega tisočletja pred našim štetjem. V delih Evrope je bilo pomemben prehranski steber od bronaste dobe do srednjega veka. V grški mitologiji je bila pira poseben dar boginje Demetre, zavetnice zakona in otrok in med poljedelci enega najbolj čaščenih božanstev zaradi svojega pomena za grško blaginjo.

Še pred stoletjem je bila tudi pomemben del prehrane Slovencev. A po drugi svetovni vojni so kmetje piro vedno manj sejali, v šestdesetih letih preteklega stoletja pa so jo popolnoma opustili. Izpodrinile so jo namreč nove sorte navadne pšenice, ki so pri intenzivni pridelavi dale veliko večje pridelke.

Več beljakovin in maščob

A zdi se, da njen čas spet prihaja oziroma je že tu. Pira ima v primerjavi z navadno pšenico več beljakovin, njeni kalčki pa so za dva- do trikrat bogatejši z maščobami. Njene večkrat nenasičene maščobne kisline varujejo srce in ožilje. Pira je odlična zlasti za krepitev oslabelega organizma, pri spodbujanju teka, umirjanju prebavnih težav in blaženju bolečin v sklepih. Tako ne preseneča, da jo je čislala že slovita nemška zeliščarica sveta Hildegarda iz dvanajstega stoletja.

Pira se torej ponaša tudi z visoko vsebnostjo mineralov in rudninskih snovi (predvsem fosfor, železo, mangan, cink in baker). “Zaradi kombinacije esencialne aminokisline triptofan in vitamina B3 je to žito imenitno sredstvo za boljše spanje in za boj proti depresiji,” nam polaga na srce prehranska strokovnjakinja Marija Merljak. “Zaradi kombinacije vitamina B2 in esencialne aminokisline levcina je ugodna tudi za vse ljudi s težavami z želodcem. Kombinacija vitamina B1 in glutaminske kisline spodbuja delovanje možganov, saj spodbuja inteligenco in spomin. Še zlasti, če jo kombiniramo s pravim kraškim pršutom, z zelenjavo in s sadjem z veliko vitamina C. Za boljši izkoristek naštetih učinkovin pa je piro in njene jedi treba nujno dopolniti z jedmi, ki vsebujejo lizin – to so ribe, mleko, jajca, krompir, oves in še bi lahko naštevali.”

Pira sicer vsebuje gluten, zato ni primerna za bolnike s celiakijo, čeprav se pirin gluten nasploh laže razgradi od pšeničnega in je zato bolje prebavljiv.

Rast zanimanja

“Pridelek pire ne more prekositi navadne pšenice, saj je na enaki površini pridelamo nekje štirikrat manj,” pravi Darja Kocjan Ačko, strokovnjakinja za poljščine z Biotehnične fakultete Univerze v Ljubljani. “Je pa po marsikaterem kriteriju bolj zdrava. Zato si iz pirine moke le specite kruh ali v rižoti beli riž zamenjajte z zrnjem pire! Zanimivo je, kako hitro se je ta rastlina po tem, ko smo jo že skoraj čisto pozabili, spet prijela pri nas. Spomnim se, kako smo jo v moderni Sloveniji prvič spet posejali leta 1998, ko se je večini zdela nekaj popolnoma novega … No, mislim, da jo danes že pozna velika večina Slovencev.”

Zanimanje za pridelavo pire in izdelkov iz nje se v zadnjih desetletjih ni povečalo le v Evropi, temveč tudi v Kanadi in ZDA. Obstaja več vrst pire, pri nas je daleč najbolj razširjena plevnata večzrna pira, po nemško Dinkel. “Opazila pa sem,” je optimistična Darja Kocjan Ačko, “da tudi pri nas nekateri kmetje že sejejo enozrno in dvozrno piro. To se mi zdi zelo pozitivno, saj ti vsebujeta še več zdravju koristnih mineralov in vitaminov, do zdaj pa sta bili zaradi manjšega pridelka precej zanemarjeni!”

Pira, pozabljena in zopet odkrita prijateljica
Ocenite stran


Sorodni članki

Zlata tatarska ajdova kaša

Kmalu po razglasitvi najbolj inovativnih živil 2018 pod okriljem Inštituta za nutricionistiko smo Antona Rangusa, direktorja Mlinarstva Rangus, ujeli na sejmu ekohrane Biofach v Nürnbergu.Tam so predstavljali Zlato tatarsko ajdo in sicer na posebnem prostoru za novosti.Domači mlin z mlinskimi…

Več...

Ajda – skromna brezglutenska prijateljica slovenskega naroda

Kako ajda že stoletja služi Slovencem in zakaj je najbolj zdravo uživati prav domačo? Redki so tako zvesti in koristen prehranski sopotniki, kot je našemu narodu že stoletja ajda. Ime izhaja iz staronemške besede Heide (ajd ali pogan), ker naj…

Več...

Revolucionarna superpšenica iz Murske Sobote?

Te dni je po medijih zaokrožila vest o izjemno obetavni novi sorti pšenice, ki obljublja pravo malo revolucijo na trgu poljščin. Pšenica, kot jo poznamo, je z naključnim križanjem trav nastala pred 10.000 leti, zaradi visoke stopnje genetske podobnosti pa…

Več...
Vas zanima naša super hrana in aktualno dogajanje v Sloveniji?
Ostani na tekočem