Paviljon Čebelji svet

Paviljon Čebelji svet je bil zgrajen v času iskanju podpore svetovnih držav za razglasitev svetovnega dne čebel za promocijske namene. Gostoval je v različnih državah po vsem svetu od Hongkonga, Belgije, Turčije pa vse do Združenih držav Amerike (New York). Trenutno si ga še lahko ogledate v Slovenskem etnografskem muzeju, spomladi prihodnje leto pa bo interaktivni paviljon Čebelji svet svoje mesto našel v Mirni Peči. Skrb zanj bo prevzela Čebelarska zveza Slovenije skupaj z občino Mirna Peč. Z interaktivnim paviljonom je Slovenija v preteklih dveh letih doma in po svetu ozaveščala o pomembnosti čebel in ostalih opraševalcev ter tako skušala približati projekt razglasitve 20. maja za svetovni dan čebel. V Muzeju Lojzeta Slaka in Toneta Pavčka ga bodo postavili najkasneje do aprila prihodnje leto.

Grb občine Mirna Peč

Mirna Peč se ponaša z grbom, ki je upodobljen s ščitom. Na njem so v zelenem, zlatem in modrem polju razvrščene tri čebele. Te predstavljajo pridne mirnopeške ljudi v treh dolinah, ki tvorijo občino: mirnopeške, šentjurske in globodolske doline. Tudi ime občine je povezano s čebelarstvom – izhaja namreč iz nemške različice imena Hönigstein, torej Medna peč, iz katere se je z razvojem izgovorjave razvilo današnje poimenovanje.

Čebelji svet je kupola, sestavljena iz lesenih šesterokotnih elementov, ki predstavljajo čebelje satnice, Vsak od njih je zapolnjen z različnimi vsebinami. Obiskovalci tako v paviljonu interaktivno doživijo svet čebel. Preko očal za virtualno resničnost si lahko v tehnologiji 360° resničnosti ogledajo filme iz čebeljega sveta, se z AR tehnologijo (nadgrajena resničnost) informirajo o pomenu čebel in čebelarstva ter tudi fotografirajo z virtualno čebelo, poslušajo njihovo brenčanje ter vonjajo propolis.

Čebelji svet

Najmlajši lahko preko igrice s perspektive čebele spoznavajo lepote Slovenije ter pobarvajo svojo čebelo. Obiskovalci med drugim lahko občudujejo tudi najlepše slovenske fotografije čebel ter si ogledujejo zanimive makro posnetke video prispevke o čebelah in čebelarstvu. Paviljon krasijo tudi prave medovite rastline.

Interaktivni paviljon Čebelji svet so zasnovali na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (Kaja Kotnik) v sodelovanju s Čebelarsko zvezo Slovenije, Čebelarskim muzejem Radovljica ter Uradom Vlade RS za komuniciranje. Konstrukcija je plod slovenskega znanja, tehnologije, materiala in dela.

Lojze Slak je tudi avtor glasbe neuradne čebelarske himne Čebelar (video):

Sonce šlo je za goro,
mrak je padel na zemljo,
pesem črička sliši se,
k večernem’ počitku vabi vse.

V mojem srcu je nemir
na jesenski ta večer,
tiho stopim sam čez prag,
grem v moj stari čebelnjak.

Kako lepo mi zašumijo,
kako lepo mi zadišijo,
a v srcu mi spomin
na mlade dni budijo.

Čebelice, čebelice,
saj moje ste prijateljice,
pozabi vas nikdar
ta stari čebelar.

V mojem srcu je nemir
na jesenski ta večer,
čriček pesem je odpel,
a meni spomine, čas je vzel.

Izvajalec: Ansambel Lojzeta Slaka
Avtor besedila: Slavko Podboj
Avtor glasbe: Lojze Slak

Paviljon Čebelji svet je trenutno še na ogled v Slovenskem etnografskem muzeju v Ljubljani v okviru razstave »Kjer so čebele doma«. Ta predstavlja avtohtono kranjsko čebelo, panje, poslikane panjske končnice in čebelnjake, katerih bogata dediščina večplastno zaznamuje slovensko kulturno krajino. Razstava bo odprta vse do junija 2019, muzej pa z njo obeležuje svetovni dan čebel ter Evropsko leto kulturne dediščine. V času razstave poteka vrsta spremljajočih dogodkov, vodstev, delavnic in strokovnih razprav.

Z namenom ozaveščanja mladine in širše javnosti o pomenu čebelarstva, paviljon prehaja v uporabo Čebelarski zvezi Slovenije, ki je z javnim razpisom v soglasju z Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano izbrala stalno lokacijo postavitve.

Morda vas zanima tudi:

Paviljon Čebelji svet
5 (100%) št. ocen: 3


Sorodni članki

Meritve uspešnosti kampanje Naša super hrana

Uspešnost triletne promocijske kampanjo, pod sloganom »Naša super hrana« 2016-2019, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano kot naročnik spremlja sprotno glede na izvedene aktivnosti. Izvedene so bile tri meritve uspešnosti: začetna - pred začetkom izvajanja kampanje decembra 2016, druga novembra…

Več...

Ana Žontar Kristanc: Veliko mojega življenja se vrti okoli hrane

Ana Žontar Kristanc je mama dveh nadebudnih malčkov, TV voditeljica, avtorica bloga Anina kuhinja, podpisala pa se je tudi pod nekaj kuharic.  Z njo smo poklepetali o lokalni hrani in  znaku »izbrana kakovost – Slovenija«.Kuhinja in hrana sta pomemben del tvojega…

Več...

Povpraševanje po ekoloških pridelkih JE.

Za ekološko kmetijstvo je značilno okolju prijazno kmetovanje in spremljanje naravnih ciklov. Kmetovanje je zahtevnejše od intenzivnega in za uspešen pridelek je potrebnih veliko izkušenj. Ekološko kmetovanje  prinaša v primerjavi z intenzivnim predvsem varnejšo in bolj zdravo hrano, varovanje okolja,…

Več...

Prekmurska šunka

Kakovost, tradicija in predanost proizvajalcev so ustvarili neprecenljivo prepoznavnost slovenskih proizvodov, ki vse bolj prodirajo pa tudi na globalne trge. Med njimi je kar osem suhomesnih izdelkov, ki smo jih že zaščitili z zaščiteno geografsko označbo: Kraški pršut, Kraška panceta…

Več...
Vas zanima naša super hrana in aktualno dogajanje v Sloveniji?
Ostani na tekočem