Pametno je izbrati slovensko hrano

Z nakupom domače slovenske hrane prispevamo k večanju konkurenčnosti lokalnih pridelovalcev in s tem k trajnostnemu razvoju. Redno poseganje potrošnikov po lokalno pridelani in predelani hrani je eden od pomembnih zagotovil za dolgoročno ohranitev delovnih mest in konkurenčnosti slovenske živilskopredelovalne industrije in kmetijstva. Poleg podpore domače proizvodnje pa so pomembni tudi okoljski vidiki.

Pri prevozu lokalno pridelane hrane do trgovin se ustvari neprimerno manj toplogrednih plinov kot pri njihovem prevozu iz oddaljenih držav. Živila lokalnega izvora in predelave prepoznate po znaku Izbrana kakovost – Slovenija.

Če je ta hrana iz ekološke pridelave, se stopnja ogljikovih izpustov v primerjavi s hrano, pridelano na konvencionalen način, zmanjša še za 2- do 4-krat.

Prevoz vpliva tudi na kakovost izdelkov. Na primer mleko, ki je bilo predelano v nekaj urah po molži, je bistveno bolj čisto. Ker ni časa, da bi se razvili škodljivi mikroorganizmi, ima mleko, ki je lokalno pridelano in predelano ter porabljeno v lokalnem okolju, veliko prednosti pred tistim, ki je pripeljano iz oddaljenih krajev. Hrana, ki je bila pripeljana od daleč, ni tako sveža in nima enako prijetne arome, ki je značilna za lokalno pridelano hrano.

Ko govorimo o lokalnem okolju, se Slovenija kot celota smatra za lokalno okolje, saj zaradi majhnosti predstavlja manj kot eno regijo neke velike države. Pri odločitvi za nakup pa je dobro upoštevati, da je hrana, ki je pridelana, predelana in porabljena v lokalnem okolju, zaradi svežine kakovostnejša in bolj hranilna od uvožene.

Ne izbirajmo le po ceni.

Potrošniki smo vsak dan izpostavljeni zelo pestri ponudbi multinacionalk, ki je pogosto bolj zanimiva zaradi nižjih cen. Zakaj je bolje kupiti slovenski paradižnik namesto španskega?

Uvoženo sadje in zelenjavo na ogromnih plantažah multinacionalk oberejo še nezrelo in pustijo, da umetno dozori med prevozom. Medtem ko hrana z ladjo potuje veliko časa, izgublja mikrohranila, pomembna za zdravje.

Če je pri multinacionalkah bistvena množična proizvodnja hrane, je nedvomna prednost slovenske hrane njena kakovost. Pestra pokrajina, temu ustrezna krma (kar se kaže na kakovosti slovenskega mesa in mleka), biotska raznolikost, kakovostne vode in drugi dejavniki pripomorejo h kakovosti naše hrane.

Slovensko meso je super!

Slovensko živinorejci se lahko pohvalijo, da porabijo poleg Švedov in Norvežanov daleč najmanj antibiotikov v Evropi na kilogram vzrejenega mesa, in sicer 22,4 mg, medtem ko jih Madžari porabijo 10-krat več (230,2 g), Španiji pa kar je 14-krat več (317 mg). Slovenija ima izjemno dobre naravne pogoje za živinorejo, s katerimi lahko zagotovi kakovostno pašno rejo živali. Temu primerno visoka je tudi stopnja samooskrbe z mesom.