Pamet v hrano, znanje na krožnik: kako skupaj gradimo močnejšo lokalno prehransko verigo
V tednu slovenske hrane, ko po vsej državi še posebej pozorno gledamo na to, kaj položimo na krožnik, je na Gospodarskem razstavišču potekal strokovni dogodek z zgovornim naslovom Pamet v hrano, znanje na krožnik.
Dogodek je združil kmetijski sektor, organizatorje prehrane, predstavnike šol, vrtcev, zdravstvenega resorja, kulinarične strokovnjake in številne podpornike lokalne prehranske verige. Namen pa je bil jasen: najdi načine, kako okrepiti sistem, ki otrokom v javnih zavodih zagotavlja zdravo, lokalno pridelano in trajnostno hrano.
Dogodek je otvorila ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Mateja Čalušić, ki je v svojem nagovoru izpostavila, da je slovenska hrana del naše identitete in kulture. Poudarila je, da ima Slovenija izjemen potencial lokalne pridelave, zato je ključnega pomena, da ga prenesemo tudi v javne zavode, kjer hrano vsak dan prejema na tisoče otrok. »Ključno je, da razumemo pomen lokalnih surovin ter poskrbimo, da še nadgradimo lokalno oskrbo v javnih zavodih, tako da bomo zagotovili javnosti najboljšo prehrano, razvoj podeželja ter krepitev slovenskega kmetijstva. Pomembno je, da tudi razumemo, da moramo okrepiti regijske prehranske verige, da bodo vsi prebivalci Slovenije imeli dostop do zdrave, lokalne in varne hrane,« je med drugim poudarila.
»Strateški interes države je, da imajo otroci v vrtcih in šolah zagotovljen dostop do zdravih in trajnostnih obrokov iz lokalnih, sezonskih in ekoloških živil – v skladu s prehranskimi smernicami.«
Ko se politika, kmetijstvo in kulinarika srečajo za isto mizo
Okrogla miza je povezala ljudi, ki se v praksi morda redkeje srečajo, a vsak izmed njih vpliva na to, kaj otroci jedo. Pridelovalci in predelovalci hrane, organizatorji prehrane, direktorji javnih zavodov, strokovnjaki s področja zdravja, predstavniki ministrstev so vsi prišli z istim namenom, da najdejo skupne rešitve, kako zagotoviti, da bo lokalna hrana v javnih zavodih postala stalnica, ne izjema.
Iz razprav je bilo jasno, da so izzivi kompleksni. Poleg omejene ponudbe ekoloških živil se javni zavodi srečujejo tudi s kadrovskimi in organizacijskimi obremenitvami, zahtevnimi postopki javnih naročil ter pomanjkanjem strokovne podpore. Hkrati pa številni zavodi že dosegajo ali celo presegajo zakonsko določene deleže lokalnih živil, kar je dokaz, da dobre prakse obstajajo in jih je treba širiti.
Veliko pozornosti je bilo namenjene ravno podpori, ki jo v zadnjih letih razvija Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano: od praktičnih usposabljanj za kuharsko-prehransko osebje in priprave pedagoških vsebin, do močnih naložbenih ukrepov, ki kmetijam in predelovalcem pomagajo povečati količine lokalnih pridelkov. Prav ta sistemska podpora krepi verigo »od njive do krožnika« in omogoča, da je lokalna hrana bolj dostopna šolskim kuhinjam.
»Zavedamo se, koliko truda je potrebnega, da otroci prejmejo obroke z lokalno pridelanimi živili. Zato je še posebej spodbudno videti, da se delež teh živil na jedilnikih iz leta v leto povečuje – znak, da naše skupno prizadevanje res prinaša sadove.«
Okusi, ki povedo več kot besede
Posebno mesto na dogodku sta zavzela chef Mojmir Šiftar in chef Luka Košir, ambasadorja znaka »izbrana kakovost – Slovenija«. Z obema delavnicama sta pokazala tisto, kar pogosto poudarimo tudi na portalu Naša super hrana, da je iz kakovostnih slovenskih živil mogoče ustvariti preprosto odlične jedi, ki navdušijo otroke in odrasle. Udeležencem sta predstavila sezonskost v praksi, pot od surovine do krožnika ter pristope brez odpadkov, ki postajajo pomemben del trajnostne prehrane.
Dogodek je bil tudi priložnost za neposreden stik med ponudniki in organizatorji prehrane. Slovenski pridelovalci in proizvajalci so na stojnicah predstavili vrsto izdelkov, od živil z znakom »izbrana kakovost – Slovenija« do ekoloških proizvodov, kar je organizatorjem prehrane omogočilo boljši vpogled v raznolikost lokalne ponudbe.
Lokalna hrana kot popotnica za življenje
V razpravah so se udeleženci večkrat vrnili k pomenu kulture prehranjevanja, ki se začne že v zgodnjem otroštvu. Ko otroku na krožnik položimo lokalno jabolko, kruh iz slovenske moke ali mlečne izdelke slovenskih kmetij, mu ne damo le hranil, temveč ga posredno ozaveščamo o pomenu slovenske tradicije, varovanja narave in o naši skupni prehranski prihodnosti.
Prav zato so projekti, kot sta Tradicionalni slovenski zajtrk in teden slovenske hrane, tako pomembni. Otroke učijo spoštovanja do hrane in razumevanja, od kod prihaja, hkrati pa podpirajo domače kmete in živilsko-predelovalno industrijo, ki tvorijo hrbtenico slovenske prehranske varnosti.
Na dogodku so posebej izpostavili še en pomemben vidik, in sicer zmanjševanje količin odpadne hrane, ki ga poudarjamo tudi s projektom Spoštujmo hrano, spoštujmo planet. Uporaba sezonskih in lokalnih živil omogoča boljše načrtovanje jedilnikov in manj odpadne hrane. To ne koristi le okolju, temveč tudi javnim zavodom, ki s tem optimizirajo stroške in kakovost obrokov.
Kot je poudarila ministrica Čalušić: »Naj bo naša skupna zaveza, da lahko le s skupnimi močmi in tesnim sodelovanjem zagotovimo, da bodo otroci v naših osnovnih šolah imeli dostop do kakovostne, lokalne in sezonske hrane – hrane, ki jo bodo še bolj razumeli, spoštovali in cenili ter s to popotnico stopali v življenje.«
