Od kozmetike iz kozjega mleka do sira s konopljinimi vršički

Časnik Finance je na tretjem Agrobiznisu razglasil naslednjo generacijo najboljših agroživilskih podjetnikov v državi

V duhu pozitivnih zgodb in tehnoloških inovacij je prejšnji četrtek potekala tretja letna konferenca portala Agrobiznis. Gre za projekt, s katerim želi časnik Finance prispevati svoj delež k spodbujanju prehranske samooskrbe in širjenju ideje podjetništva v skupnosti slovenskih kmetovalcev. Krona celoletne dejavnosti je bila tudi letos podelitev štirih glavnih nagrad na tem področju.

Po mnenju Agrobiznisove strokovne komisije si je med 58 kandidati laskavi naziv najboljši podjetnik v kmetijstvu letos prislužila Kmetija Videc iz Vodruža pri Šentjurju. S 104 glavami drobnice sodijo med največje kozjerejce v Sloveniji, vendar kljub veliki krizi v mlečnem sektorju v zadnjem času le s težavo proizvedejo dovolj mleka in mlečnih izdelkov, da zadostijo potrebam trga. Sveže, surovo nehomogenizirano kozje mleko predelujejo v sire, jogurte, sirotko in skuto, posebno nišo pa so našli v predelavi mleka v naravno milo in drugo kozmetiko.

Kakovost kozjega mleka je v molži in krmi

“Porok naše kakovosti je prav naše surovo kozje mleko,” nam je povedal Anže Frantar s kmetije Videc. “Kozje mleko ima veliko vitaminov in je tudi laže prebavljivo kot kravje. Naš največji izziv je bil, da smo kupce z vztrajnim delom na terenu prepričali, naj ga poskusijo in na ta način presežejo splošno razširjene predsodke. Za kozje mleko namreč velja, da naj bi bilo slabšega vonja in okusa kot kravje, zato so nam stranke na začetku skoraj bežale od stojnice. To prepričanje je nastalo, ker so pri nas dolgo prevladovale kmetije z dvema ali tremi kozami, zaradi česar se jim ni splačalo vlagati v opremo za strojno molžo. Kozje mleko se namreč ob ročni molži hitro navzame vonja okolice, v tem primeru hleva. Nam se je v te stroje vsekakor splačalo vložiti. Drugi razlog za odličen okus našega mleka pa je krma. Naše koze se namreč pasejo prosto, tako da se prehranjujejo izključno z zeleno travo in senom.”

Najbolj inovativni in drzni

Naziv najbolj inovativen pridelek v kmetijstvu je komisija podelila Mlekarni Planika, ki je v sodelovanju z ekološko kmetijo Ileršič lani navdušila s svojim sirom s konopljinimi vršički. Še dva njihova zanimiva proizvoda sta ekološki jogurt z ekološkim hladno stiskanim konopljinim oljem in dimljeni sir s soško postrvjo.

V kategoriji mladi in drzni je Agrobiznis letos nagradil podjetje PanOrganic iz Ljutomera. Ambiciozni ustanovitelji se radi pohvalijo, da so s hidroponsko pridelavo slovensko samooskrbo s solato dvignili s 6 na 19 odstotkov. Še za dodatnih 10 odstotkov pa jo nameravajo povečati, ko se bodo v kratkem lotili razširitve rastlinjaka.

“Gre za pionirski projekt, saj je že začetna naložba v rastlinjak znašala približno tri milijone evrov,” sta povedala solastnika podjetja Niko Miholič in Mario Kurtovič. “Taki sodobni tehnologiji v našem delu Evrope ni para in to se kaže tudi v tem, da pet mesecev po splovitvi naše žive solate s koreninami to že izvažamo v Avstrijo.”

Ekološka pridelava žanje nagrade

Tudi pri PanOrganicu veliko vlagajo v razbijanje predsodkov – v tem primeru predvsem predsodkov, da hidroponska zelenjava po vsebnosti kakorkoli zaostaja za konvencionalno pridelano. “Poudariti velja, da je naša solata pridelana bioponsko, kar pomeni, da uporabljamo ekološka gnojila in ekološki substrat. Pospešeno delamo na pridobitvi ekološkega certifikata, tako da je le še vprašanje mesecev, kdaj bomo na trgu tudi uradno prodajali ekološko živo solato.”

V posebni kategoriji najboljši domači izdelek po izboru potrošnikov so bralci portala Agrobiznis nagradili podjetje Avokado. Tudi njegova ustanovitelja, še ne 30-letna Primorca Anja Korenč in Matic Batagelj, sta prepričala z ekološkimi živili, v tem primeru z ekološkim tofujem pod znamko I Like Tofu.

“Marsikdo je ob določenih informacijah, ki so prišle v javnost, še vedno zaskrbljen, da je soja zdravju škodljiva,” je povedal Matic Batagelj, “a strah je odveč, saj je zaradi evropske zakonodaje tudi neekološka soja pri nas varna. Mi pa smo se za ekološki tofu odločili tudi zato, da bi s certifikatom pomirili še tako zaskrbljenega kupca.” V naslednjem letu bo Avokado svojo proizvodnjo širil na Hrvaško in Avstrijo in še kam, njegova glavna cilja pa sta angleški trg in čimprejšnje priznanje na prestižnem Great Taste Awards v Londonu!


Sorodni članki

Izbiramo težje poti, ki vodijo do kakovostnih izdelkov

Pred vami je še en zanimiv in oseben pogled v življenje, delo in razmišljanje slovenskih predelovalcev mleka. Sogovornica je bila tokrat direktorica Mlekarne Krepko Sandra Turnšek. Zaupala nam je, kaj je bistveno za visoko kakovost njihovih mlečnih izdelkov – izbira…

Več...

Mleko v Sloveniji prirejamo predvsem na družinskih kmetijah, kjer ima vsaka krava svoje ime

Jasno je, da je pridelava mleka v Sloveniji nekaj posebnega – mleko se večinoma prideluje na manjših do srednje velikih družinskih kmetijah. Ogromnih mlečnih farm, kakršne so prisotne v državah z intenzivno prirejo mleka, v Sloveniji skorajda ne poznamo. Kakšne…

Več...

Mleko kot osnovna surovina

Mleko je osnovna surovina vseh mlekarn. O tem, kako v mlekarnah poskrbijo za sledljivost mleka in vseh posamičnih mlečnih izdelkov, narejenih iz tega mleka, smo se pogovarjali z Ljubljanskimi mlekarnami. Zanimale so nas tudi podrobnosti o tem, kako pridelava mleka…

Več...
Vas zanima naša super hrana in aktualno dogajanje v Sloveniji?
Ostani na tekočem