Od Cankarjeve kave do slovenskega mojita

Slovenska hiša: kjer si podata roko podeželje in utrip prestolnice

Že tako živahno Cankarjevo nabrežje je od junija bogatejše za še eno prav posebej imenitno kulinarično točko. Lectovo srce nad vhodom pozdravi obiskovalca v Slovenski hiši, katere sam obstoj je priklon slovenski tradiciji in bogatemu gastronomskemu izročilu. Koncept je bil ponuditi samo slovensko in izločiti vse drugo, je povedal Aleš Prestor, večkratni državni prvak v mešanju koktajlov ter prvi arhitekt dnevnega menija v Slovenski hiši. In res: od kuhalnic do poskočne glasbe, ki daje takt crkljanju obiskovalčevih brbončic, je vse v lokalu slovenskega izvora.

To seveda ne pomeni, da se v Slovenski hiši kuha v črni kuhinji in da je, če obiskovalec ostankov na krožniku ne pomaže s kruhom, za kazen treba klečati na koruzi. Nasprotno, v Slovenski hiši so avtohtono izročilo naših praprababic prikrojili potrebam utripa moderne evropske prestolnice. V tej fuziji slovenske gastronomske preteklosti in sproti porajajoče se prihodnosti so domišljiji pustili prosto pot. Nezamenljivo kranjsko klobaso in zelje tako gostom ponudijo v sendviču, t. i. Cankarjevo kavo postrežejo kar iz džezve, gorčica je po novem obogatena s slovenskim medom, vse skupaj pa je seveda možno in celo zaželeno poplakniti z manjšo cisterno slovenskega piva in/ali vina.

Posebno poglavje je pestra ponudba koktajlov. Tu se eno osnovnih vodil lokala – z domačimi nadomestki doseči in včasih celo preseči tuje specialitete, ki jih po navadi vidimo le v filmih – izkaže kot pravo razodetje! Pa če vam bolj tekne avtohtona “mala terasa” ali pak “slovenski mojito z metinim likerjem”, so koktajli v Slovenski hiši krasen dokaz, kaj vse je možno nacoprati iz borovničevca, medice in pelinkovca. Oh, in nikar ne pozabimo naše domače ajdove vodke!

En obisk seveda ne zadostuje, da bi bil obiskovalec lahko deležen večine dobrot, ki so na voljo. Objekt, pravijo njegovi oskrbniki, nasploh niti ni bil zastavljen kot klasična restavracija, temveč prej kot neki poseben prostor srečevanja, kamor se pridejo ljudje razvajat in spoznavat čim širši cvetober okusov. “Pri sestavljanju menija nas je poleg stika tradicionalnosti z modernostjo vodila želja po promociji prvovrstne lokalno pridelane hrane,” pravi Tina Mentol, ki skrbi za stike z javnostmi. “Večino svojih dobaviteljev smo našli s skrbnim raziskovanjem, saj smo navezali veliko stikov s t. i. mikropridelovalci, katerih artiklov v trgovinah ni mogoče kupiti. Tudi tako želimo prispevati k temu, da se vsi skupaj še malo bolj izobrazimo o našem odličnem kulinaričnem izročilu. Obenem pa skušamo vzgajati glede uživanja sezonske hrane. Naša ponudba bo obiskovalce vsake toliko nežno opomnila, da ni pravzaprav prav nič nenavadnega, če včasih na meniju kaj izostane! In da je moč vse take izostanke sijajno nadomestiti s čim drugim, nič manj slastnim, nič manj našim.”

Sliši se več kot razumno. Prestižna lokacija na Cankarjevem nabrežju seveda pomeni, da je lokal še kako zanimiv za roje turistov, ki jih v našo prestolnico pride vsako leto več.

Globalizacija je tudi na področju gostinstva s sabo žal po vsem svetu pripeljala tudi določeno standardizacijo, pravzaprav uniformnost ponudbe. Tudi zato znajo mnogi tuji obiskovalci še toliko bolj ceniti vsak pristni kanec lokalne barve in na pravi način predstavljenih regionalnih posebnosti. A Slovenska hiša prav gotovo ni namenjena samo turistom. Vsaj toliko, če ne še bolj, je tu dobrodošel vsak slovenski obiskovalec, ki si želi razširiti obzorja. Mlada ekipa, ki bedi nad prihodnostjo objekta, lokalne kmete pogosto povabi, da se obiskovalcem predstavijo v sklopu posebnih dogodkov. Nedavno tega se je tako na dogodku Jabolko v dlan predstavila sadjarska kmetija Pečar. In ker mnogi vrhunski lokalni izdelki naših mikropridelovalcev skoraj praviloma ne najdejo poti na police trgovin, idejni očetje Slovenske hiše že zelo resno razmišljajo o dopolnitvi lokala s svojo lastno delikateso. Kmalu torej še en razlog več za obisk te krasne pridobitve ljubljanskega nabrežja, ki se lahko pohvali tudi z zelo prijaznim obratovalnim časom. Odpirajo namreč ob osmih zjutraj, zapirajo pa ob enih ponoči.


Sorodni članki

Zaupanje v doma pridelano hrano je vedno večje

V Celjskih mesninah predelujejo goveje meso z znakom »izbrana kakovost – Slovenija«. Povedali so nam, zakaj so dodatne notranje in zunanje kontrole nujne, kaj vse preverjajo in kaj imamo od tega potrošniki.   Izdelki z znakom »izbrana kakovost – Slovenija«…

Več...

Na kakšen način so zadruge, vključene v shemo »Izbrana kakovost«, vpete v gospodarsko in naravno okolje

Zadruge so pomemben posrednik med rejci in trgovci. Večina zadrug, vključenih v shemo »Izbrana kakovost«, od svojih rejcev odkupuje vse pridelano meso in jim tako zagotovi stabilnost v tržni verigi. V naslednjem intervjuju nam je Mitja Vodnjov iz Loške zadruge…

Več...

INFOGRAFIKA: Različni kosi perutnine in kako jih uporabiti

Pri izbiri perutnine se nikar ne omejujmo na vedno iste kose. Belo perutninsko meso je sicer bolj priljubljeno, a temno je sočnejše in pri pripravi se ne izsuši tako hitro – ne postane pusto. Da v mesnici ne boste v…

Več...
Vas zanima naša super hrana in aktualno dogajanje v Sloveniji?
Ostani na tekočem