Nič nas ne sme presenetiti, tudi ekstremna vročina ne! | Zgodbe o naši super hrani

Nič nas ne sme presenetiti, tudi ekstremna vročina ne!

Pogovor z dr. Lučko Kajfež Bogataj

Naša tokratna sogovornica je eminentna klimatologinja in eno najprepoznavnejših imen boja proti globalnemu segrevanju. Za odmevno znanstveno delo na tem področju in njeno splošno predanost varovanju okolja ji je leta 2008 takratni predsednik Slovenije Danilo Türk podelil visoko državno odlikovanje red za zasluge. Redna profesorica na Biotehniški fakulteti je med drugim tudi članica medvladnega odbora za podnebne spremembe v Ženevi in članica upravnega odbora Globalnega partnerstva za vodo v Stockholmu. Z njo smo se pogovarjali o strašljivi ekstremnosti letošnjega poletja.

V nedavnem članku v časniku Večer ste se odločno postavili po robu tistim, ki ob letošnji vročini samo zamahnejo z roko, češ da je poleti pač vroče in da ni to čisto nič posebnega …

Tako je. Poleti seveda je vroče, vendar nikakor ne tako kot letos. Pri tem ne mislim samo na temperature zraka, ki jih lahko občutimo vsi. Večina ljudi ne ve, kako ekstremne so letos temperature tal – ponekod v Prekmurju se bližajo celo 45 stopinjam Celzija! Ob tem ima naš Jadran letos tudi do 30 stopinj, kar pomeni, da se je začel obnašati kot tropska morja ob ekvatorju. Pa tudi podatek, da ima Bohinjsko jezero 26 stopinj, bi nam moral naježiti kožo. Ponekod po Sloveniji prvič beležijo pojav tako imenovanih tropskih noči, ko temperatura ponoči sploh ne pade več pod 20 stopinj. In kar se dogaja po Sloveniji, je značilno za večji del Evrope. Ne, tisti, ki se pridušajo, da je letošnje poletje nekaj čisto običajnega, se zelo motijo.

Ampak saj so imela tudi poletja pred dvajsetimi ali tridesetimi leti hude vročinske valove …

Drži, ampak zdaj so veliko pogostejši, bolj izraziti, zajemajo vedno večja področja v Evropi in tudi dlje trajajo. Kar je glede na to, da slovijo ti valovi kot tihi ubijalci, zelo slaba novica za najrevnejše in najmanj zaščitene sloje prebivalstva. Pa ne samo zanje. Če se nas večina pred najhujšo vročino še nekako uspe skriti kam, kjer nam je znosno, veliko živali in rastlin tega privilegija nima. In to se pozna in se še bo poznalo marsikje, tudi v kmetijstvu.

Kaj vse to konkretno pomeni za pridelavo hrane v prihodnosti? Kaj to pomeni na globalni ravni in kaj naj si ob tem mislijo slovenski pridelovalci?

Zavedati se moramo, da bo naše kmetijstvo čedalje bolj izpostavljeno trojnemu stresu. Tako v Sloveniji kot v Srednji Evropi nasploh pridejo visoke temperature skoraj vedno v kombinaciji s pomanjkanjem padavin, za povrh pa se morajo kmetijske rastline boriti še s problemom izrazito pregretih tal. In pregreta tla pomenijo, da rastline iz njih zelo težko črpajo vodo, tudi če je voda tam. Vsak vročinski val – sploh pa vsako njihovo zaporedje – pomeni izpad pridelka tudi za namakane rastline, saj pri tako visokih temperaturah tudi namakanje nima pravega učinka. Izpada pa ne bomo beležili samo pri količini pridelka, temveč tudi pri kakovosti.

Kaj pa živinoreja? Tudi ta panoga najbrž ne bo povsem ubežala negativnim posledicam klimatskih sprememb?

Seveda ne, kako bi lahko? V takih peklensko vročih mesecih se pridela bistveno manj krme, poleg tega se vročinski stres še kako pozna tudi kravam mlekaricam. Prag, ko se jim že začne zmanjševati mlečnost, je že pri osemindvajsetih stopinjah Celzija – še posebej je ta problem izrazit v intenzivni reji. Pri hrani živalskega izvora nadalje vročina viša možnost okužbe, zato so posledično višji tudi stroški rokovanja in skladiščenja. Izpostavila bi tudi problematiko slovenskega gozda, ki sploh slabo prenaša temperature, ki segajo proti 40 stopinjam. Taka poletja lahko prirast zmanjšajo tudi za 50 odstotkov, in da je položaj še hujši, imajo lahko v takih pogojih razni škodljivci, kot je na primer lubadar, po dve ali celo tri generacije, kar seveda pomeni dvojno ali trojno škodo. Da gozdnih požarov sploh ne omenjam! V zadnjem desetletju jih je bilo bistveno več, kot je bilo to prej običajno.

Torej je treba odločno ukrepati, ne nazadnje gre tudi za vprašanje konkurenčnosti. Kako se lahko slovenski pridelovalec najbolj učinkovito prilagodi izzivom časa?

Prva prilagoditev je, da bo moral vsak pri sebi natančno analizirati svoja tla. Ne morem dovolj poudariti, kako je to pomembno. Kjer imamo lahka peščena tla, ki ne zadržijo veliko vode, je treba nemudoma začeti razmišljati o zmanjšanju proizvodnje ali celo popolni opustitvi. Slovenski kmet v pavšalu svoja tla žal premalo pozna, nekateri pa jih celo poznajo in preprosto kar tvegajo. Druga prilagoditev je zamenjava sort posameznih rastlin. Mnoge poljščine poznajo tudi po dvajset različnih sort, nekatere celo mnogo več … In ni vrag, da ne bomo po skrbni analizi našli takih, ki so bolj odporne proti vročini. Dobro, zaradi tega bo pridelek nekoliko manjši, saj pogosto ne gre za optimalne sorte – se pa s tako izbiro zavarujemo, da pridelek sploh bo! Tretji korak je zamenjava samih gojenih rastlin, torej bomo morali jarine čedalje bolj nadomeščati z ozimninami… Nekaj pa lahko naredimo tudi s širjenjem in dodelavo namakalnih sistemov. Kar pa seveda stane. Tako kot stanejo mreže za zaščito proti toči, zaradi česar jih imamo pri nas za zdaj še tragično malo. Že če stopimo čez mejo v Italijo ali Avstrijo, lahko vidimo, kako veliko vanje vlagajo tam.

Kaj pa lahko naredi navaden državljan sam? Kako se lahko pripravi na prihajajoče spremembe?

Zelo preprosto: izvesti mora temeljito analizo, kako je z vremenom shajal v zadnjih dvanajstih letih: kolikokrat ga je udarila suša, kolikokrat ga je zalila voda, mu je veter kdaj odkril streho, kako močno ga je prizadela toča … Tistim srečnežem, ki v dvanajstih letih z vsem tem niso imeli težav, niti ni treba storiti drugega kot pametno zavarovati svoje premoženje. Tisti, ki živijo v pogojih, ki so bili že sedaj pod udarom vremena, pa se morajo zavedati, da bo v prihodnosti tega še mnogo več. In morajo razmisliti o svoji osebni strategiji prilagoditve ter primerno ukrepati. Ne pa potem jokati, da je vse razbito in da nimajo kje vzeti. Veste, tisti stari princip nič nas ne sme presenetiti sploh ni bil tako slab.

In kako se lahko na nastajajoče razmere prilagodimo vrtičkarji, ki nas je vse več?

Hja, tukaj bi sicer lahko šla v podrobnejše naštevanje, katere rastline so bolje in katere slabše prilagojene na suho in vroče vreme … A se mi to preprosto ne zdi smiselno. Veste, tudi sama sem navdušena vrtičkarica in že nekaj časa ugotavljam, da daleč največ dosežemo, če povečamo izkoristek vrta izven tistega, kar se trenutno pojmuje kot sezona. Torej če večino pridelka pridelamo spomladi, jeseni in pozimi. Vem, da tak pristop še ni del splošnega vrtičkarskega izročila, pa bi moral čim prej postati. To je vendar ja stvar logike! Julija in avgusta je vse hrane po trgovinah več kot dovolj, in to po zelo dostopnih cenah. Zato bomo tudi največ prihranili, če se samooskrbujemo v manj darežljivih mesecih. Osebno se celo nagibam k temu, da naj v najbolj vročem delu leta vrt preprosto počiva, ker so poleti pogoji pridelave v resnici zelo slabi. Ves drugi čas pa ne smemo biti leni – sama rada pravim, da brez rastlinjaka ni samooskrbe. Pri nas doma imamo steklenega in zato iz prve roke vem, da se da čez zimo pridelati veliko večino vsega, kar potrebuješ – če vse skupaj še malo ogrevaš, pa sploh!


Sorodni članki

Tradicionalni slovenski zajtrk navdih za sladko mojstrovino v oddaji MasterChef

V posebni oddaji priljubljenega kuharskega tekmovanja MasterChef so bili tekmovalci postavljeni pred zanimiv izziv, ki ga je zasnoval priznani slovenski chef Jure Tomič. Sestavine, ki so običajno del tradicionalnega slovenskega zajtrka, so tokrat postale osnova za inovativno sladico. Tekmovalci so…

Več...

Dan sajenja medovitih rastlin 2024

V soboto, 23. marca 2024, se bo odvil že tradicionalni »Dan sajenja medovitih rastlin«. Dogodek je nastal na pobudo Čebelarske zveze Slovenije skupaj s čebelarji in okoljevarstveniki po vsej državi. Na ta dan, ki združuje ljubitelje narave in zagovornike trajnostnega…

Več...

Oznaka »Izbrana kakovost – Slovenija« bo predstavljena v oddaji MasterChef

Letošnjo pomlad bo televizijska oddaja MasterChef Slovenija postregla z edinstveno novostjo. V sodelovanju z Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter ključnimi kmetijskimi sektorji – meso, mleko in sadje – bo v deseti sezoni oddaje posebna pozornost namenjena shemi »Izbrana…

Več...

Kako posaditi sadno drevo?

Pomlad je poleg jeseni pravi čas za sajenje, zato lahko svoj vrt ali sadovnjak obogatite s katero izmed avtohtonih sort sadnega drevja. Glede na smernice agronoma Adrijana Černelča smo pripravili nasvete, kako pravilno posaditi sadno drevo. Začne se pri izbiri…

Več...
Vas zanima naša super hrana in aktualno dogajanje v Sloveniji?
Ostani na tekočem