Naše super bučke
Bučke so ena najbolj priljubljenih poletnih vrtnin v Sloveniji. Cenimo jih zaradi nežnega okusa, hitre priprave in neverjetne vsestranskosti v kuhinji. Uporabimo jih lahko v juhah, omakah, kot prilogo, v sladicah in celo v pijačah. Njihova blaga aroma omogoča, da se odlično ujemajo z različnimi začimbami, mesom, ribami in žiti. Poleg tega jih je mogoče z lahkoto gojiti na domačem vrtu, kar je še dodaten razlog, da jih pogosto vidimo na slovenskih gredicah.
Bučke so poletna zelenjava, ki je v obilju na voljo na slovenskih njivah in vrtovih. Bučke vsebujejo veliko vode, zato so lahko prebavljive, zaradi nežnega okusa pa so idealna sestavina številnih lahkih obrokov.
Najboljše obdobje za sveže bučke je od junija do septembra, ko jih obiramo praktično vsak dan. V tem času so najokusnejše in najbolj hranljive.
Hranilna vrednost in zdravilne lastnosti bučk
Bučke imajo zelo nizko energijsko vrednost, saj je v 100 gramih le približno 17 kalorij, kar jih uvršča med odlične izbire za lahko prehrano. Vsebujejo vitamine C, A in K ter minerale, kot so kalij, mangan in magnezij. Zaradi visoke vsebnosti vode (več kot 90 %) pomagajo pri hidraciji telesa, vlaknine v njih pa ugodno vplivajo na prebavo.
Pripisujejo jim tudi antioksidativno delovanje, ki lahko pomaga pri zaščiti celic, ter blagodejne učinke na srčno-žilni sistem. Prav zato so bučke pogosto vključene v jedilnike, namenjene uravnavanju telesne teže in ohranjanju zdravja.
Gojenje bučk na domačem vrtu
Bučke so hvaležna rastlina, ki jo lahko uspešno goji tudi začetnik. Dobro uspevajo v toplem in sončnem podnebju, kjer jim zagotovimo rodovitna in dobro odcedna tla.
- Sajenje: Semena sejemo neposredno na prosto po 15. maju, ko mine nevarnost pozebe. Lahko jih predhodno vzgojimo v lončkih in presadimo.
- Zalivanje: Bučke imajo rade enakomerno vlago, vendar ne prenašajo zastajanja vode. Zalivamo jih pri tleh, da listi ostanejo suhi.
- Gnojenje: Spomladi obogatimo gredo s kompostom ali dobro uležanim hlevskim gnojem.
- Dobri sosedje: Paradižnik, fižol, solata in čebula so med rastlinami, ki dobro uspevajo ob bučkah.
- Obiranje: Najokusnejše so mlade bučke dolžine 15–20 cm, saj imajo nežno meso in tanko lupino.
Bučke so hitrorastoče, zato redno obiranje spodbuja rast novih plodov. Če jih pustimo predolgo na rastlini, lahko postanejo vlaknaste in izgubijo del svoje nežnosti.
Priročen nasvet
Lupina bučk je polna antioksidantov
Pri uporabi bučk nikar ne odstranjujte lupine, saj je izjemno bogata z antioksidanti, ki so pomembni za naše zdravje. Po drugi strani pa je ključno, da kupujete v bližini pridelane, domače bučke, ki niso prepotovale dolgih razdalj in niso obdelane s pesticidi.
Kdaj so bučke primerne za uporabo?
Bučke lahko v dolžino zrastejo tudi do enega metra, vendar so za kulinarične recepte najbolj uporabne v času, ko ne presežejo dvajsetih centimetrov dolžine. Do te velikosti so namreč semena še vedno dovolj mehka in nedozorela. Užitne so tudi surove v solati, vendar jih običajno toplotno obdelamo, saj tako poudarimo njihov okus.
Bučke v kulinariki
Ena največjih prednosti bučk je, da jih lahko uporabimo skoraj v vsaki vrsti jedi. Njihova blaga aroma omogoča, da se odlično ujemajo z začimbami in omakami, hkrati pa se odlično obnesejo tako v slanih kot sladkih jedeh. Lahko jih pečemo v pečici ali na žaru, dušimo, parimo, cvremo ali pražimo. Odlično se obnesejo tudi v raznovrstnih juhah, v omakah, v zavitkih in pitah, zapečene na pici, polnjene bučke ter celo kot dodatek v sladicah.
Bučke recepti
Receptov, kako uporabiti bučke, je mnogo. Priljubljene jedi so bučke v omaki, enolončnica z bučkami in suhim kruhom ter ocvrti bučni cvetovi.
Preizkusite lahko tudi naš odličen recept za bučne polpete.
Sestavine in postopek si lahko natisnete na povezavi spodaj.
PoletjeShranjevanje bučk
Po tem, ko bučke utrgamo, jih je dobro čim prej porabiti. V hladilniku jih lahko hranite približno teden dni, saj kasneje izgubijo čvrstost in se na zunanjem delu zmehčajo. Bodite pozorni, da jih shranite samostojno, saj ob kombinaciji z drugo zelenjavo začnejo hitreje gniti. Najbolje je, če v vrečko, kjer jih hranite, dodate papirnato brisačo, ki bo v hladilniku nase vezala vlago in bo pripomogla k daljši svežini bučk.
Zakaj izbrati slovenske bučke?
V Sloveniji pridelane bučke imajo najkrajšo pot z njive do krožnika, zato so bolj sveže in polne hranil. To pomeni, da so na prodajnih policah ali na tržnici pogosto še isti dan, ko so bile obrane. Poleg tega z nakupom podpirate domače pridelovalce in ohranjamo tradicijo. Ponudnike svežih bučk lahko poiščete na našem zemljevidu ponudnikov lokalne hrane.
Najpogostejša vprašanja o bučkah
1. Koliko kalorij vsebujejo bučke?
Bučke so izjemno nizkokalorične. V 100 gramih namreč vsebujejo le približno 17 kalorij. To jih uvršča med idealne sestavine za lahke poletne jedi, ki nas nasitijo brez občutka teže.
2. Kateri so zanimivi recepti za uporabo bučk?
Poleg klasičnih polnjenih in pohanih bučk jih lahko uporabimo v juhah, rižotah, zelenjavnih omakah, pecivu in celo marmeladah. Njihov nevtralen okus omogoča neomejene kulinarične kombinacije. Poglejte naše recepte za zelenjavne jedi.
3. Kateri so dobri sosedje bučk?
Dobri sosedje so rastline, ki ne tekmujejo za hranila in vlago, kot so paradižnik, fižol, solata in čebula. Sadimo jih skupaj, da si medsebojno pomagajo pri rasti.
4. Kdaj sadimo bučke?
Bučke sadimo po 15. maju, ko ni več nevarnosti pozebe. Semena lahko sejemo neposredno na prosto ali jih predhodno vzgojimo v lončkih.
5. Kako shranjujemo bučke za zimo?
Najbolj preprosto je, da jih narežemo in zamrznemo. Lahko jih tudi vložimo v kis ali pripravimo kot zelenjavni namaz, ki nas bo razveselil v hladnih dneh.
