23.11.2017Dr. Majda Barbara Povše zagotovo sodi med največje strokovnjake in poznavalce vod pri nas. Zastavili smo ji nekaj vprašanj o pomenu na videz brezbarvne tekočine brez vonja in okusa, ki jo v naših krajih vse prevečkrat jemljemo kot samoumevno.
Po podatkih ARSO imajo praviloma ustrezno kakovost pitne vode vsa velika in srednja oskrbovalna območja, kar zajema kar 85 odstotkov prebivalcev. V Sloveniji se izvaja sistematično preverjanje (monitoring) pitne vode, s katerim se ugotavlja ali pitna voda izpolnjuje predpisane zahteve. Izvajanje monitoringa pitne vode zagotavlja Ministrstvo za zdravje, nosilec je Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano (NLZOH). V prispevku podrobneje predstavljamo tipe embaliranih voda, kjer ločimo med naravnimi mineralnimi vodami, izvirskimi, namiznimi in pitnimi vodami.
Za življenje vseh organizmov za Zemlji je voda življenjskega pomena. Predstavlja približno dve tretjini teže našega telesa. Ljudje jo dobimo s hrano in pijačo, izločimo jo s sečem, z dihanjem, znojenjem, sečem in blatom. Podobno velja za številne vrste živali. Rastoče rastline vsebujejo od 7 do 9 desetin svoje teže vode, telo meduze pa je iz vode skoraj v celoti. Rastline vodo vsrkavajo skozi korenine in oddajajo skozi liste. Ker so v vodi raztopljene različne snovi, kot so sladkor, sol in rudninske snovi, tudi te krožijo skozi živa bitja in jim omogočajo razvoj in življenje.
Za življenje na Zemlji ima voda fiziološki, higienski in ekonomski pomen. Za vzdrževanje higiene sicer porabimo precej več vode kot za fiziološke potrebe s katerimi omogočamo funkcioniranje našega organizma. Vodo pa seveda uporabljamo tudi v industriji, prometu, kmetijstvu in drugih gospodarskih panogah. Voda predstavlja tudi življenjski prostor za številne rastline in živali v potokih, rekah, jezerih, morjih, ki v vodi živijo stalno, na primer alge, ribe ali občasno, na primer žabe ali želve.
Brez hrane zdrži človek sorazmerno dolgo, pomanjkanje vode pa hitro povzroči klinične spremembe in znake. Telo odraslega človeka je sestavljeno iz približno 60 odstotkov vode. Ko se človek stara, se njegov organizem postopno dehidrira in tako imajo starejši ljudje v telesu le še okoli 50-55 odstotkov vode. Telo dojenčka vsebuje največ vode in sicer okrog 80 odstotkov.
V telesu nastaja zelo malo vode, zato jo je potrebno vnesti v telo vsak dan s pitjem oziroma s hrano, v njej pa so raztopljene nekatere za življenje nujno potrebne mineralne snovi.
Voda je osnova vseh bioloških procesov, ki nasploh omogočajo življenje. Voda je v krvni plazmi, nahaja se v celicah in v medceličnem prostoru in tako opravlja v telesu vrsto življenjsko pomembnih funkcij. V povprečju potrebuje odrasel človek od 2 do 2,5 litra vode dnevno, ob večji športni ali fizični aktivnosti pa seveda veliko več. Optimalna količina vode, ki bi jo naj spili na dan, je sicer odvisna od številnih dejavnikov kot so zdravstveno stanje, podnebje, telesna aktivnost Na drugi strani vodo ves čas izločamo iz organizma in sicer preko ledvic (urin), črevesja (blato), pljuč (dihanje) in kože (znojenje).
Pri nas med embaliranimi vodami ločujemo štiri glavne tipe in sicer pitne, namizne, izvirske in naravne mineralne vode.
Naj poudarim, da gre pri teh za živila, zato sodijo pod stalni nadzor ustreznih državnih organov.
Vprašanje embaliranih vod v najširšem pomenu besede urejata Pravilnik o pitni vodi (Ur.l. RS, št. 19/2004, 35/2004) ter Pravilnik o naravni mineralni, izvirski in namizni vodi (Ur.l. RS, št. 50/2004), ki vsebinsko povzema Evropsko direktivo o mineralnih vodah (80/777/EEC). V zadnjem pravilniku je zajeta tudi nova kategorija vod, namizne vode, ki pa na področju Slovenije še niso tako razširjene kot npr. na trgih osrednje Evrope. Poglavitne prednosti naravnih mineralnih ter izvirskih vod v primerjavi s pitnimi vodami so predstavljene v spodnji tabeli.
Naravne mineralne vode izpolnjujejo najstrožje kriterije. Potrošnja in proizvodnja naravne mineralne vode iz leta v leto naraščata. Med posameznimi narodi pa opazimo razlike, ki izvirajo iz tradicije, splošne kulture prehranjevanja in seveda tudi standarda. Tako kot pri nas, na primer v Avstriji, Hrvaški, Madžarski, Nemčiji, Švici pretežno uživajo naravne mineralne z vsebnostjo ogljikovega dioksida, tako imenovane gazirane naravne mineralne vode. V romanskih deželah in tudi v Veliki Britaniji pa prednjačijo naravne mineralne vode brez ogljikovega dioksida. Razlika v pitju je posledica raznolikosti naravnih mineralnih vod na posameznih področjih Evrope. Znano je namreč, da so naravne mineralne vode v germanskem svetu zaradi hidrogeoloških in geoloških značilnosti ozemlja višje mineralizirane (višja vsebnost raztopljenih mineralnih snovi) in vsebujejo tudi naravno raztopljeni ogljikov dioksid, ki je njihov sestavni del. Nasprotno pa so za romanski svet značilne nizko mineralizirane naravne mineralne vode, ki so v večini primerov brez ogljikovega dioksida.
Zaščitni znaki potrošniku omogočajo lažje prepoznavanje kakovostnejših kmetijskih pridelkov in živil ter pripomorejo k lažjemu razlikovanju na trgu glede izvora, kakovosti, slovesa ali načina pridelave oziroma predelave kmetijskih pridelkov in živil.
Naravna mineralna voda je lahko označena z zaščitnim znakom, če jo je priznalo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
Pojmovanje naravnih mineralnih vod se je z leti spreminjalo. V skladu s Pravilnikom o naravni mineralni vodi, izvirski vodi in namizni vodi iz leta 2004 naravna mineralna voda izpolnjuje zahteve, da ima svoj vir v podzemnem vodnem viru, zaščitenim pred sleherno možnostjo kontaminacije in izteka ali se črpa na izviru iz enega ali več naravnih iztokov ali vrtin; ima lastnosti, zaradi katerih se jasno razlikuje od pitne vode, ki izhajajo iz vsebnosti mineralnih snovi, kemijskih elementov v sledovih oziroma drugih sestavin, ter ima lahko določene prehrambno-fiziološke učinke; ima enako čistost kot na izviru, pri čemer morajo njene lastnosti zaradi podzemnega izvora vode ostati nespremenjene.
Sestava, temperatura in druge pomembne lastnosti naravne mineralne vode morajo biti stalne, v okviru naravnih nihanj. Vsako naravno mineralno vodo v prometu mora predhodno priznati pristojno ministrstvo za prehrano, pri čemer mora naravna mineralna voda izpolnjevati predpisane kriterije, ki so geološki in hidrogeološki, fizikalno in fizikalno-kemijski, senzorični, kemijski in mikrobiološki.
Nadzor nad kakovostjo naravne mineralne vode, ki je že v prometu, se zagotavlja s kontinuirnim spremljanjem parametrov naravne mineralne vode s strani proizvajalca in organizacije, ki jo je za tovrstno dejavnost pooblastilo pristojno ministrstvo.
Izvirska voda je voda, ki izvira iz podzemnih globin, ima enako čistost kot na izvoru, ne vsebuje kontaminantov ter se polni na izviru. Fizikalno kemijske lastnosti izvirske vode, z izjemo organskih in anorganskih kontaminantov, ki ne smejo biti prisotni, morajo ustrezati pogojem za zdravstveno ustreznost pitne vode. Za razliko od naravne mineralne vode ne potrebuje priznanja pristojnega ministrstva za prehrano.
Namizna voda je voda, ki je pripravljena iz pitne vode oziroma naravne mineralne vode oziroma izvirske vode in lahko vsebuje eno ali več dodanih snovi, npr, ogljikov dioksid, morsko vodo, natrijev klorid, kalijev klorid, kalcijev klorid, natrijev karbonat, kalcijev karbonat, natrijev hidrogenkarbonat, magnezijev karbonat, natrijev sulfat, magnezijev sulfat in natrijev fluorid. Namizna voda mora glede fizikalno-kemijskih in mikrobioloških lastnosti, izpolnjevati pogoje iz predpisa, ki ureja pitno vodo, glede vsebnosti snovi, ki so lahko zdravju škodljive, pa mora ustrezati pogojem za naravne mineralne vode., uradno priznanje pa ni potrebno.
Za embalirano pitno vodo veljajo podobni kriteriji, kot za vodo iz javnega omrežja. Dovoljeni so postopki obdelave, onesnaževala pa smejo biti prisotna do predpisanih mejnih vrednosti.
Manj kakovostni embalažni materiali lahko povzročajo priokus v primeru neustreznega skladiščenja embalirane vode. Vendar pa za najpogosteje uporabljeni material PET (polietilentereftalat) to ne velja. Če to embalažo izpostavimo neposrednemu sončnemu obsevanju, se lahko sprošča acetaldehid – v količini približno 0,02 mg/liter. V drugih živilih je vsebnost bistveno višja – na primer v ribah lahko znaša tudi do 2,5 mg/kilogram ali v kisu, kjer lahko znaša več kot 20-1060 mg/liter.
Voda je na Zemlji v nenehnem kroženju; izhlapeva v atmosfero in v obliki padavin kot dež, sneg, toča, rosa ali megla zopet pade na zemljo. Velik del padavin pade nazaj v morje, manjši del pa na kopno zemeljsko površino. Pretežen del vode iz zemeljske površine odteče ponovno v morja preko potokov in rek, le manjši del ponikne v zemeljsko notranjost, katere nadaljnja pot je odvisna od geoloških in hidrogeoloških razmer. Tako se voda, ki na svoji poti hitro zadane ob neprepustne plasti, kmalu pojavi na površini v obliki naravnih izvirov. Drugje pa pronica vse globlje in globlje v notranjost in na tej poti zaradi svojih fizikalno-kemijskih lastnosti pod vplivom raznih dejavnikov (tlak, temperatura, plini) raztaplja kamnine. Na ta način nastajajo z mineralnimi snovmi obogatene vode, ki se med seboj razlikujejo tako po vsebnosti kot po raznolikosti raztopljenih mineralov in elementov v sledovih. Na množino teh snovi vplivajo v glavnem narava kamnin v razmerah, ki vladajo v zemeljski notranjosti, velikost stične površine med vodo in kamnino, čas zadrževanja v podzemlju, temperatura, tlak in ne nazadnje globina vodnih poti.
Gre za staro slovensko ljudsko modrost, ki potrjuje, da vodo pri nas znamo ceniti. Slovenija se lahko pohvali z velikim bogastvom svojih voda, naravnih virov in pitne vode. Zaradi kakovostnega nadzora postaja iz leta v leto boljša, zaradi vsesplošnega pomanjkanja…
Več...
Teden gozdov pod sloganom Skrbno z gozdom! v ospredje postavlja njihov celostni pomen tako z vidika biotske raznovrstnosti in naravnih vrednot kot z vidika ohranjanja voda. Gozd ima tako posredno izreden pomen tudi pri pridelavi kakovostne lokalne hrane, zato je…
Več...