3.12.2020Tudi v Sloveniji dobro uspeva kivi, ki sicer izvira iz Kitajske. Kot izredno bogat vir C-vitamina je zelo dobrodošel kot del uravnotežene prehrane pozimi. Preberite, kako ravnati z njim in kako ga uporabiti v prehrani.
Kivi izvira iz gozdnatih področij na Kitajskem, vendar dobro uspeva tudi v Sloveniji, predvsem na Primorskem in Vipavskem, kjer ga gojijo. Prvi plodovi so za uživanje primerni v novembru.
Kivi vsebuje le 9 % sladkorja, najbolj znan pa je zaradi velike vsebnosti vitamina C. V 100 g kivija se ga nahaja kar 44 mg, kar predstavlja 55 odstotkov dnevnih potreb po vitaminu C. Tako kivi pomaga ščititi naše telo pred oksidativnim stresom in pripomore k boljšemu delovanju imunskega sistema. Poleg vitamina C vsebuje tudi večje količine vitamina K, folata, kalija in bakra.
Kivi, ki je pravilno skladiščen v hladnem prostoru v papirnatih škatlah lahko zdrži nekaj mesecev. Ena izmed pomembnih prednosti v primerjavi z ostalimi sadeži je, da so izgube hranilnih snovi kivija med skladiščenjem zelo majhne. Pri dolgotrajnem skladiščenju prehranska kakovost ostane skoraj nespremenjena, edino skorja kivija se posuši in zmehča, pri čemer je sadež še vedno primeren za uživanje.
Kadar želite, da trdi sadeži kivija hitreje dozorijo, ga je najbolje zapreti v posodo ali vrečko skupaj z jabolkom. To namreč v času zorenja izpušča plin etilen, ki spodbuja zorenje.
Običajno smo navajeni kivi pred zaužitjem olupiti, saj želimo odstraniti lupino z drobnimi dlačicami. Toda ravno v njej se skriva kar trikrat več vlaknin kot v zelenem delu, zato je priporočljivo, da lupino podrgnete z brisačo in tako odstranite dlačice, nato pa zaužijete celoten sadež.
Mnogim kivi uspeva kar na domačih vrtovih po vsej Sloveniji. Kadar ga želite kupiti, pa bodite pozorni na lokalen izbor, saj z izbiro slovenskega kivija dobite visoko kakovost in sadje iz bližine. Kivi slovenskih pridelovalcev je dostopen neposredno od številnih manjših ponudnikov predvsem v Primorski regiji.
Kivi ima zelo visoko vsebnost prehranskih vlaknin, zaradi česar deluje kot naravno odvajalo ter pomaga pri težavah s prebavo. To je še posebej dobrodošlo pri starejših ljudeh ali ljudeh s kroničnimi težavami, zato je priporočljivo v prehrano vključiti dva do tri sadeže na dan, lahko tudi na tešče.
Kivi je najbolj priporočljivo uživati svež, saj ga lahko na ta način telo kar najbolj izkoristi. Odličen je za dodajanje v smutije ali napitke, vendar bodite pozorni, da ga ne zmeljete preveč, saj imajo zmlete koščice kivija zelo oster in pekoč okus.
Za gurmanske užitke lahko kivi pretlačite ter mu dodate ščepec solnega cveta, ki bo iz njega privabil dodatno poudarjeno in zares edinstveno aromo.
Če ga želite predelati v marmelado, bodite pozorni, da dodate še sadje, kot na primer hruške ali jabolka, saj ima kivi sam po sebi slabe želirne sposobnosti.
Deloma povzeto po: Prehrana.si
Pomlad je poleg jeseni pravi čas za sajenje, zato lahko svoj vrt ali sadovnjak obogatite s katero izmed avtohtonih sort sadnega drevja. Glede na smernice agronoma Adrijana Černelča smo pripravili nasvete, kako pravilno posaditi sadno drevo. Začne se pri izbiri…
Več...
Sadje in zelenjava sta osnova zdrave prehrane, vendar pa je zelo pomembno, da z njimi pravilno rokujemo. Tako poskrbimo, da je hrana varna za uživanje in blagodejna za naše dobro počutje. Sadje in zelenjava sta stalnica na našem jedilniku, zato…
Več...
Lepota pomladi je v prebujanju narave in razcvetu rastlin, tudi sadnih dreves, na katerih se pasejo čebele in drugi opraševalci. S prvimi sončnimi žarki se tako začne nova sezona pridelave sadja. Še preden dozorijo prvi sadeži letošnje pridelave, lahko v…
Več...
Z začetkom leta 2024 sektor sadja vstopa v že tretje triletno programsko obdobje, v okviru katerega bo kmetijsko ministrstvo v sodelovanju s slovenskimi pridelovalci in predelovalci sadja izvajalo različne promocijske aktivnosti, ki bodo namenjene splošni promociji sadja in promociji sadja…
Več...