Naš super kaki

To je nezahteven za pridelavo, okusen in za naše zdravje izjemno koristen sadež. Dozori pozno jeseni in bliža se čas, ko se ga bomo spet lahko naužili. Običajno okrogli plodovi so zreli v oranžni, rdeči ali rumeni barvi. Kaki vsebuje veliko vode, vlaknin, pomaga pri razstrupljanju telesa, krepitvi obrambnega mehanizma in poživlja presnovo. Bogat je z vitaminom C (po vsebnosti takoj za pomarančami), vitaminom B in vitaminom A (takoj za marelicami) pa tudi z zelo pomembnimi minerali: kalijem, fosforjem, magnezijem, železom, kalcijem, jodom, kromom, bakrom in nekaterimi drugimi. Kaki vsebuje čreslovine, pektin, sadne kisline, a ima tudi veliko sladkorja (približno 60 kcal na 100 g). V hladnih dneh vas bo kaki pomiril in dobro ogrel.

Škropiv pri gojenju kakija sploh ne uporabljajo. Botanično ga uvrščamo v rod Diospyros, kar pomeni “hrana bogov”.

Najpogosteje uživamo svežega, v zadnjih letih pa se povečuje tudi ponudba posušenega kakija, kakijevih marmelad, namazov, peciva in piškotov s kakijem. Zaradi sladkaste arome, zanimivega okusa in eksotične barve se vse bolj pojavlja tudi v visoki kulinariki.

Slovenski kaki

V Sloveniji imamo že več kot sto hektarov intenzivnih nasadov kakija oziroma desetkrat več kot v letu 2000. Sadjarji pričakujejo donos med dvajsetimi in štiridesetimi tonami kakija na hektar. Strategija obnove in vztrajnega povečevanja nasadov je le obrodila sladke sadove – lani kar tisoč osemsto ton slovenskega kakija! Če le morete, izberite torej lokalno pridelane sadeže, saj s kratkimi transportnimi potmi živila ohranijo največ hranil.

Dobra polovica intenzivnih nasadov kakija je na Goriškem, tretjino ga pridelujejo v slovenski Istri, približno petnajst odstotkov pa v drugih delih Slovenije, predvsem na Dolenjskem in Štajerskem. Kaki najbolje uspeva na izbranih legah v toplejšem, sredozemskem podnebju.

Preprosta sadna vrsta, ki je zmanjka za izvoz

Kaki je za pridelavo manj zahtevna sadna vrsta. Pridelovalci namreč ne opažajo težav s škodljivimi organizmi, zato za zaščito pred boleznimi in škodljivci običajno sploh ne uporabljajo škropiv. Kljub temu – ali prav zato – sta za dober in zdrav pridelek pomembni priprava tal in nega nasada do rodnosti in tudi med njo. Vrsta je primerna tudi za ekološko pridelavo, zaradi česar se ji obeta lepa prihodnost, sploh v kombinaciji z dejstvom, da se vsa pridelana količina kljub naraščanju proda na domačem trgu, za izvoz pa kakija zmanjka.

Kaki vse večkrat tudi v kuhinji

Kaki oziroma kakijev pire strežemo kot prilogo k mesu, največkrat pa kot sladico. Sadež lahko čez zimo zamrznemo in si z njim popestrimo jedilnik, ki je pozimi bolj bledih barv. Kakije lahko uživamo tudi suhe, ti po okusu spominjajo na dateljne. Kadar dobimo ali kupimo kakije, ki še niso zreli, jih lahko hitro “zmedimo” v kartonski škatli, v kateri naj bodo tudi banane in jabolka.

Preverjate, ali ste kupili slovenski kaki?

Po besedah poznavalcev se slovenski kaki bistveno ne loči od kakijev drugega porekla. Pomembno je, da ga obiramo v pravi zrelosti, ko se že obarva oranžno, in da ga uživamo primerno zrelega oziroma dozorelega. Pomembno je tudi, da poznamo vrste kakijev in da ne kupimo sorte, ki to sploh ni. Pri nas je največkrat zmotno poimenovana sorta rojo brillanet, in sicer kot kaki vanilja iz Slovenije, ki pa to ni.

Najboljše zagotovilo kupcem, da so kupili slovenski kaki, je, da se pozanimajo, kje ga pridelovalci prodajajo, ali pa ga kupijo kar pri njih samih oziroma na lokalnih tržnicah.

K shemi izbrana kakovost je leta 2018 pristopil tudi sektor sadja in z njim tudi pridelovalci kakijev. Posegajte po kakijih z oznako »izbrana kakovost – Slovenija« – seznam pridelovalcev se nahaja na tej povezavi.