»Naš kmet krompir goji tudi zase«

S hitrim tempom dolgih delavnikov je vse manj priložnosti za skupen družinski obrok, vse težje pa si sodobne gospodinje vzamejo čas za njegovo pripravo. S trgovskih polic mamljivo vabi že pripravljena hrana, v naših zamrzovalnikih precejšen del zasedajo različne vrečke, ki bodo omogočile hitro kosilo, vmesni obrok pa mnogokrat predstavljajo tudi prigrizki iz krompirja. V 2016 je povprečni Slovenec porabil skupaj 69 kilogramov krompirja, od tega pa le 47 svežega.

Pire iz vrečke ali s krompirja?

Se tudi vam ob pogledu na svaljke utrnejo spomini na babico v predpasniku, z zavihanimi rokavi in rokami do komolcev v moki? Najboljši so bili njeni cmočki. Hrana z njenega krožnika je bila pripravljena z ljubeznijo. Za pripravo si je vzela čas, ki pa ga danes težko najdemo. To so bili časi, ko smo z začudenjem spremljali domišljijo trgovcev in nejeverno pogledovali embalažo pireja iz vrečke.

Danes vse pogosteje posegamo po vnaprej pripravljenih jedeh. V letu 2016 smo bili priča povečanju uvoza tako svežega kot tudi predelanega, torej na neki način vnaprej pripravljenega krompirja. Skupni uvoz se je povečal za 11 odstotkov; sami smo pridelali skoraj 85, uvozili pa 79 tisoč ton krompirja  – od tega kar 62 odstotkov v obliki predelanih proizvodov.

V trgovini krompir kupujemo z očmi!

Starejše generacije se še danes čudijo mlajšim, ki zavračajo nakup večjih količin krompirja za ozimnico, kot smo bili vajeni še nedavno. Morda tudi zaradi prostorske stiske, a potrošniki danes vse pogosteje posegamo po manjših količinah, ki ne zahtevajo posebnih pogojev shranjevanja.

Krompir uvrščamo med pomembnejše vire hranilnih snovi: s 100 grami kuhanega krompirja namreč zaužijemo do 20 odstotkov priporočenega dnevnega vnosa vitamina C, kar 29 odstotkov magnezija , 11 odstotkov folne kisline, v sladkem krompirju pa celo 49 odstotkov vitamina A (vir: prehrana.si).

V pripravi krompirja za prodajo v trgovskih centrih so svojo poslovno priložnost našli tudi v podjetju Gomilar. Poznani so po blagovni znamki Iva, ki jo najdemo v večini trgovskih centrov. Njihova ključna dejavnost obsega izbiro, pranje in embaliranje krompirja, ki ga v pretežni meri odkupujejo od slovenskih pridelovalcev – to je, dokler kakovost zadostuje njihovim merilom, je poudaril Jože Trontelj. Izpostavil je neizkoriščeno priložnost, ki se skriva v kakovosti pridelkov. Res pa je, da so bolj zaželene kakovostne sorte bolj občutljive za pridelavo in da so pridelki manjši. Po njegovo bi povpraševanju lažje zadostili z usmerjeno pridelavo manjšega števila sort, pa tistih boljših. Že v njihovem podjetju bi lahko poskrbeli za večji odkup. V prvi vrsti namreč odkupujejo slovenski krompir, ko pa tega zmanjka, začnejo s pripravo krompirja iz uvoza, kar na svoji embalaži tudi ustrezno označijo.

Dodajanje vrednosti pridelkom z dodatno storitvijo.

S hitrim tempom dolgih delavnikov je vse manj priložnosti za skupen družinski obrok, vse težje pa si sodobne gospodinje vzamejo čas za njegovo pripravo. S trgovskih polic mamljivo vabi že pripravljena hrana, v naših zamrzovalnikih precejšen del zasedajo različne vrečke, ki bodo omogočile hitro kosilo, vmesni obrok pa mnogokrat predstavljajo tudi prigrizki iz krompirja. V 2016 je povprečni Slovenec porabil skupaj 69 kilogramov krompirja, od tega pa le 47 svežega.

Kako povečati domačo pridelavo ob dejstvu, da povpraševanje presega ponudbo?

V Kmetijsko gozdarski zadrugi Sloga združujejo ponudbo manjših pridelovalcev in z njo zalagajo večje odjemalce in individualne kupce. Govorili smo z vodjo odkupa zelenjave in sadja Marijo Mehle, ki pravi, da bi ponudbo slovenskega krompirja povečali, če bi si pridelovalci lahko organizirali in celo ovrednotili tudi svoje delo.

Kaj bi lahko za večjo slovensko pridelavo naredili potrošniki?

»Predvsem bi morali vprašati za slovenski krompir, pa čeprav je ta včasih nekoliko dražji,« odgovarja Mehletova in dodaja: »Domači pridelovalci niso del masivne proizvodnje. Pridelava je majhna. Naša zakonodaja je strožja od marsikatere druge že na področju rabe fitofarmacevtskih sredstev, kot so za dodajanje okusa ali zatiranje škodljivcev in bolezni, pa tudi domači viri so bolj zdravi. Naša voda, pomembno hranilo naše pridelave, je pitna in neoporečna, pa tudi zemlja je bolj zdrava. Pri nas pridelek zrase v hranljivi zemlji, raste na soncu in to vse so viri, ki vplivajo na zdravstveno neoporečenost in ne nazadnje tudi okus pridelka.«

Nove sorte za boljši pridelek

Rezultat sortnih poskusov žlahtnjenja, ki jih izvajajo na Kmetijskem inštitutu Slovenije, so številne slovenske sorte, ki so odpornejše proti škodljivcem in boleznim in so bolje prilagojene slovenskim pridelovalnim razmeram, večja pa je tudi njihova kakovost. Vse to je plod trdega dela več generacij raziskovalcev.

Zakaj je slovenski krompir boljši?

»Predvsem je dobavljen svež. Ni dolgih prevoznih poti, zato ni treba vplivati na svežost. In ker zraste v plodni zemlji, ni dodatkov za izboljšanje okusa. Globalno gledano, so naše kmetije majhne in ni zanemarljivo, da krompir pridelujejo tudi zase. Tudi sami ga uživajo in zato s pridelkom ravnajo skrbno. Ko izberemo domače, poskrbimo zase zaradi kakovosti in okusa, hkrati pa podpiramo tudi slovenske pridelovalce in tako sklenemo krog,« pojasnjuje Mehletova.

Kaj vse obsega predelan krompir?

Najdemo ga v različnih predpripravljenih enolončnicah, vzemimo primer jote; v zamrznjenih mešanicah zelenjave za pripravo solat ali druge hrane, že pripravljenih solatah (francoska solata), ali prilogah (njoki, kroketi, marelični in drugi cmoki). Ne nazadnje omenimo tudi zmrznjen krompirček (pomfri) ali vrečke čipsa, pa še bi lahko naštevali.

Kaj torej lahko naredimo?

Zavihajmo rokave, olupimo in narežimo svoj krompir in brez nepotrebnih dodatkov v pečici pripravimo svoj domači krompirček. Obudimo spomin na naše babice in pripravimo domače svaljke, ali pa presenetimo družino s praženim krompirjem (preberite naš recept). Ohranimo tradicijo, ki so nam jo predali predniki. Vzemimo si čas za pripravo hrane in tudi čas za uživanje v njej.

Preberite tudi:


Sorodni članki

Zakaj izbrati prav slovenski krompir?

Bob, brnik, čompa, grumpir oziroma dobri stari krompir: od 'hudičevega sadu' do prve zelenjave, ki so jo vzgojili v vesolju Slovenija že več stoletij velja za krompirjevo deželo. Še sredi prejšnjega stoletja je bilo z njim posejanih kar 50.000 hektarjev…

Več...

Dobrodelna akcija – Krompir moraš imeti

Pobudnik akcije Krompir moraš imeti, ki bo potekala 31. avgusta, je Kmetija Drinovec. Poleg dobrodelnosti je namen akcije ozavestiti ljudi o uporabi v Sloveniji pridelane hrane. Skupaj s prijavljenimi bodo v prijetnem vzdušju pobirali krompir in ga podarili Zvezi prijateljev…

Več...
Vas zanima naša super hrana in aktualno dogajanje v Sloveniji?
Ostani na tekočem