Napovedane podnebne spremembe že kažejo posledice

Na nedavni mednarodni konferenci FAO (Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo) so poudarili, da lakota v svetu od leta 2005 narašča. Tako je lačen že vsak deveti Zemljan. Lakota je posledica povečanja števila ljudi, povzročajo jo vojne, ki na svojih območjih onemogočajo kmetovanje, a najbolj skrb zbujajoče so podnebne spremembe.

Znanstveniki so že pred desetletji začeli opozarjati na posledice, ki jih bodo prinesle podnebne spremembe. Zdelo se je, da se napovedi nanašajo na čas, ki ga še dolgo ne bo. A posledice se kažejo že zdaj.

V letošnjem letu smo bili v Sloveniji že marca deležni bistveno pretoplega vremena, ki ga pri nas v tem obdobju ne poznamo. Aprila je sledila pozeba. Letošnje poletje so zaznamovali štirje izraziti vročinski valovi.

Slovensko morje dosega 30 in več stopinj – temperatura, ki ribam ne ustreza, zato se začenjajo seliti, ribiči pa se vse prevečkrat vračajo s praznimi mrežami.

Klimatske razmere omogočajo razvoj novih in hitro širjenje starih insektov, kar otežuje živinorejo. V  Sloveniji smo  letos prvič v zgodovini države izvedli akcijo, v kateri je bila vsa goveja živina in drobnica dvakrat pocepljena.

V gozdu bijemo izjemno težko bitko z lubadarjem. Zaradi razmeroma hitrega odkrivanja in poseka je sicer letni prirast še vedno večji od števila poškodovanih dreves.

Narava je pokazala svojo moč in mi se moramo spremembam prilagoditi. Kmetijska politika je že delno korigirana, nekateri ukrepi so spremenjeni, vendar bo v prihodnosti treba izvajati še precej več aktivnosti.

Hrana lokalne pridelave in predelave je izjemnega pomena, zato moramo vsak zase in vsi skupaj poiskati priložnosti, s katerimi bomo lahko vplivali na zmanjševanje hitrosti spreminjanja podnebja. Le tako bomo prihajajočim generacijam lahko omogočili ustrezne pogoje za njihovo rast.



Sorodni članki

Slovenska akvakultura in sladkovodne ribe

Akvakultura zajema vzrejo rib in vseh drugih organizmov v vodi, voda pa prekriva večji del našega planeta. Ribe in drugi organizmi iz vode ter njihovi proizvodi so eden od glavnih virov zdravih beljakovin in maščob v prehrani ljudi. Svetovna zdravstvena…

Več...

“Kraški pršut najboljši pršut na svetu”

Evropska komisija je pred štirimi leti in pol v Uradnem listu EU objavila registracijo Kraškega pršuta kot »zaščitena geografska označba«. S tem so bili priznani in potrjeni posebna kakovost, sloves, tradicija in vpliv geografskega območja pri proizvodnji Kraškega pršuta. Proizvajalci…

Več...

Slovenske češnje

Leto 2018 slovenskim potrošnikom prinaša prepoznavno označevanje lokalno pridelanega sadja in predelanih izdelkov iz lokalno pridelanega sadja. K shemi kakovosti izbrana kakovost je namreč pristopil tudi sektor sadja. V marcu je bila potrjena specifikacija, v maju pa so potrošnikom že…

Več...
Vas zanima naša super hrana in aktualno dogajanje v Sloveniji?
Ostani na tekočem