5.7.2022Spajanje vina z izbrano hrano je prava umetnost, saj je potrebno biti dober poznavalec okusov in arom, vendar pa nam lahko izbiro olajšajo preprosta pravila. Prav tako se običajno k tradicionalnim lokalnim jedem posameznih pokrajin odlično podajo ravno lokalna vina z bližnjih vinogradov, kar velja tudi za tri slovenske vinorodne dežele. Eno najpomembnejših pravil je, da v posamezni regiji uživamo lokalno pridelan in predelano hrano ob spremljavi lokalno pridelanih vinih.
Osnovno načelo je, da moramo biti pri spajanju hrane in vina pozorni na podoben okus, ki nam pomaga ustvariti harmonijo. Okus vina nikoli ne sme presegati okusa hrane. Vino mora biti v harmoniji s hrano, saj mora okus zaokrožiti. Tako moramo tudi paziti, da se okus vina ne porazgubi, kadar vino priporočamo ob težji hrani.
O tem, kako bo izpadla abinacija vina s hrano, odloča tudi način priprave jedi. Najbolj preprosto pravilo je, da bela vina ponudimo ob belem mesu, rdeča vina pa ob rdečem mesu. Osnovno pravilo nam veleva, da mora biti vino prilagojeno hrani. Če uživamo močnejšo hrano, pijemo vino, ki vsebuje več kisline in ima višjo alkoholno stopnjo. Ob jedeh z obilo zelenjave bomo pili lažja vina z bogatim vonjem. Vino mora namreč hrano dopolnjevati in je ne sme »povoziti« s svojim okusom. Tako ob sladicah pijemo lahko sladka vina ali pa celo suha, aromatična vina (npr. Muškat).
Če nimamo ustreznega znanja iz poznavanja vin, lahko zagato rešimo tako, da sledimo preprostemu navodilu rdeče vino ob rdečem mesu. Tako velja pravilo, da rdeča vina priporočamo k jedem iz govejega mesa, divjačinskega mesa, mesa drobnice, konjskega mesa in suhomesnatim izdelkom (salame). Bela vina bomo tako priporočali k svinjskemu mesu, perutnini, telečjemu mesu in pa seveda k ribam. Rose vina so sezonskega značaja in jih priporočamo za pitje na vrhuncu zrelosti, tj. aktualni letnik, ki prija od prvih spomladanskih žarkov sonca do poznih toplih jesenskih dni. Ob tem ne smemo pozabiti na širok izbor vin z višjo sladkorno stopnjo, ki jih Slovenija ponuja tudi v najvišjem kakovostnem razredu.
Izbrani okusi lokalnih jedi in vin gredo največkrat z roko v roki. Vina primorske vinorodne dežele so zelo bogata vina v največji meri so to suha vina z višjo alkoholno stopnjo in zmerno stopnjo kisline. Bela vina in tudi rose vina se odlično družijo z ribjimi jedmi, zelenjavnimi jedmi in toplimi predjedmi s pridihom italijanske kulinarike (testenine, ravioli, njoki …). Rdeča vina so idealna vinska spremljava suhomesnatih izdelkov, jedi iz rdečega mesa in divjačine prav zaradi bogatosti vonjev in polnega okusa. Ne nazadnje je tu doma tudi širše poznana kombinacija pršutov in salam z rdečimi vini z nizko alkoholno stopnjo in visoko stopnjo kisline. Ni Primorske brez degustacije malvazije, rebule, vitovske, zelena, pinele ali brez refoška in terana. Za pripravo hrane te vinorodne dežele je značilna uporaba deviškega oljčnega olja in številnih lokalnih dišavnic, ki prav tako nadgradijo in dopolnijo okus vina.
Kulinarična podoba posavske vinorodne dežele se prepleta med alpsko in panonsko gastronomijo. Če je Dolenjska pokrajina, ki slovi po okusnih mesninah, perutnini, ocvirkovih štrukljih in posebnosti matevžu ali dolenjskih kepah, pa v Beli krajini ne moremo mimo pečenega jagenjčka in belokranjske pogače. Vina dežele so suha z zmerno alkoholno stopnjo in višjo stopnjo kisline. Obisk v tej deželi naj vključuje obvezno poskušnjo cvička, svetovnega posebneža, ki je zvrst belih in rdečih sort ter je zaradi visoke stopnje kisline odličen spremljevalec mesnin in tradicionalne lokalne kulinarike. Odlična spremljava kulinarike sta tudi modra frankinja in rumeni plavec.
V kulinariki vinorodne dežele Podravje sledimo kontinentalni dunajsko-ogrski kuhinji. Bogatost panonske pokrajine z žiti nas vodi k uživanju različnih sladkih in slanih pogač. V ponudbi kulinarike prevladuje belo meso (prekmurska šunka, ajdovi krapci, kisla juha), katerega odlično spremljajo lokalna bela suha ali polsuha vina z višjo stopnjo kisline ter običajno višjo stopnjo neprevretega sladkorja. Prevladujejo bela vina, med katerimi izstopa šipon kot lokalna sorta. K predjedem in zelenjavnim jedem priporočamo na vonju zelo bogat sauvignon, ob posebnostih, kot so prekmurska ali prleška gibanica, pa nam bo izjemno prijal kozarec ranine ali traminca. Ta dežela je tudi dežela sladkih vin. Okolica Gornje Radgone nas bo navduševala s peninami.
Pri spajanju vina s hrano nikoli ne pozabimo na star latinski pregovor, ki pravi »degustibus non est disputandum« − okusi so različni, o njih se ni vredno prepirati.
Med 13. in 23. oktobrom 2023 poteka jesenski Teden restavracij pod sloganom »Več okusa za manj ostankov«. Prvič se mu pridružujejo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter slovenski rejci in predelovalci mesa. Gostinci bodo lahko z znakom »izbrana kakovost…
Več...
Slovenci kot potrošniki smo zadnja leta bolj ozaveščeni o pomembnosti izvora živil, ki jih kupujemo. Vedno bolj cenimo slovensko hrano in po njej vse pogosteje povprašujemo. Pozitiven odnos do lokalne kakovostne hrane je ključen pri ustvarjanju dolgoročnih potrošniških in prehranskih…
Več...
Na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano smo zasnovali kampanjo za promocijokakovostnega slovenskega mesa - mesa z označbo »izbrana kakovost – Slovenija« v sektorjugostinstva. Z njo želimo spodbuditi goste, da so pozorni na izvor mesa in da pri naročanju jedivečkrat…
Več...
Leta 2002 so idrijski žlikrofi kot poseben kmetijsko-živilski proizvod dobili status Zajamčena tradicionalna posebnost, od januarja 2010 pa so kot zaščiteni proizvod vpisani tudi v register pri Evropski komisiji. Idrijski žlikrofi so leta 2002 na nivoju Evropske skupnosti pridobili status…
Več...