Najslajša je jagoda, ki je popolnoma dozorela na rastlini, se lesketa, ima neovenelo čašo in vabi z mikavno aromo

V socialnih omrežjih smo že zasledili posnetke pridnih gospodinj z letošnjo jagodno marmelado. Kako prepoznati prave, slastne slovenske jagode smo vprašali dr. Darinko Koron, strokovno raziskovalno sodelavko na Oddelku za sadjarstvo, vinogradništvo in vinarstvo pri Kmetijskem inštitutu Slovenije. Bodite pozorni: če ob vabljivi stojnici nismo prepričani v poreklo in pridelovalca, lahko prodajalca tudi vprašamo za ime pridelovalca, ki pa ga vedno lahko tudi pokličemo in preverimo pristnost informacije.

Darinka Koron
Dr. Darinka Koron

Slovenci zaužijemo premalo sadja, le 200 gramov dnevno. Priporočen dnevni vnos za odrasle je od 450 do 650 gramov sadja in zelenjave. Glede na oceno dnevno zaužitih količin zelenjave, bi bilo potrebno vnos podvojiti.  Več o tem boste našli na tej povezavi.

Začnimo z jagodami, kdaj so te najboljše?

Najboljše so tiste, obrane ob zmernih temperaturah. Na njihovo kakovost negativno vplivajo dolga deževna obdobja, toplotni šoki, pretirano namakanje ali gnojenje, prezgodnje obiranje (še nedozorelih plodov), pa tudi obiranje v vročini in seveda predolgo obdobje od obiranja do ustreznega skladiščenja v ohlajenih prostorih.

Jagode

Kako je s sezono jagod?

Največ pridelovalcev je v Posavju, kjer imajo jagode en teden do deset dni pred osrednjo Slovenijo. V Sloveniji imamo zelo veliko možnost oskrbe z jagodami v zelo dolgem obdobju. Začne se torej v Posavju, nadaljuje na Štajerskem in v Prekmurju, za tem v osrednji Sloveniji, nato pa še v višinskih nasadih. Pridelek najprej obiramo v pokritih nasadih in kasneje v nasadih na prostem, a teh je zelo malo. V Sloveniji je posajenih največ jagod sorte clery, ki je zelo kakovostna.

Jagode sorte clery v času cvetenja in zorenja.

Z njive v skodelico

Sveže obrane jagode lahko kupite neposredno na kmetijah (poiščete jih lahko tudi v našem zemljevidu) , nekatere od njih pa vsako leto vabijo k samoobiranju – s svojo embalažo vas povabijo na njivo, kjer si naberete sadežev, kolikor vas je volja. Ne pozabite: letina in torej tudi količina, je odvisna od vremena. Vabimo vas, da preiščete splet, tule pa je nekaj bližnjic:

Kaj lahko kupci naredimo, da bomo na različnih stojnicah kupili zares slovenske jagode?

Problematika z izvorom jagod in tudi drugega sadja na stojnicah ob cesti ima že zelo dolgo zgodovino. Že pred leti smo o tem govorili na posvetu o jagodah na Kmetijskem inštitutu Slovenije, celo s predstavitvijo s strani inšpekcije. Kljub temu se je največji premik zgodil, ko je k temu intenzivno na terenu pristopila inšpekcija in so o tem poročali tudi mediji. Zdi se mi, da je pri tako agresivnem načinu prodaje, ki jo imajo obcestni prodajalci, to edini način.

Nujno je potrebna informacija o pridelovalcu. Pomembno je, da inšpektorji to preverjajo. Kupci pa lahko največ naredimo s tem, da kupujemo neposredno pri pridelovalcu ali da v nakupovalnih centrih preverimo ime pridelovalca in seveda kakovost plodov.

In kako prepoznamo sveže, domače, zdrave jagode?

Najbolj verodostojni znaki svežosti jagode so popolna zrelost plodov (nič belih ali celo zelenih delov ploda), lesk plodov, neovenela čaša in aroma. Za tiste, ki pa želijo ekološko pridelane jagode, najpogosteje poskrbijo pridelovalci sami, preko spletnih strani.

Ali bi lahko rekli, da kateri od ponudnikov posebej odstopa?

Pogosto imajo zelo kakovosten pridelek celo manjši pridelovalci. Ni nujno, da imajo ključni ponudniki, tudi če so slovenski, vedno najboljše jagode. Kljub stalnim nasvetom o doslednosti izvajanja tehnoloških ukrepov, se namreč lahko dogodijo odstopanja, ki se izrazijo na slabši kakovosti plodov.

Da je slovenska jagoda čudovita, smo že pisali. Ker je Slovenija dežela kratkih razdalj, imajo naše jagode veliko prednost, saj se tiste zjutraj obrane zvečer že lahko znajdejo na kupčevem krožniku. “Odlično spričevalo slovenski jagodi podeljuje tudi naše podnebje, ki ji s svojimi nekoliko hladnejšimi nočmi omogoča vrhunsko kakovost. Za povrh pa je pri nas dovoljeno uporabljati občutno manj fitofarmacevtskih sredstev kot v tujini”, pravi Andreja Brence, svetovalka za sadjarstvo v Kmetijsko gozdarskem zavodu Novo mesto.

Jagode so koristne

Jagode vsebujejo železo, natrij, kalcij, kalij in fosforj ter različne sadne kisline, vitamine A, B1, B2 in C, poleg tega pa imajo nizko energijsko vrednost (46 kcal/100g) in so tudi vir vlaknin. Značilno rdečo barvo dajejo sadežu pigmenti antocianini, ki so prisotni v jagodah in so znani kot dobri antioksidanti. Salicilna kislina v jagodah, ki je sicer sestavina aspirina, rastlino varuje pred infekcijami, v našem organizmu pa naj bi zmanjševala možnost za nastanek črevesnega raka in delovala protivnetno. Uživanje svežih plodov naj bi tudi zniževalo krvni tlak in odvajalo zaloge sečnine.

Preberite več


Sorodni članki

Sladice brez pečice

Tudi poleti se priležejo sladice. Nekateri prisegajo na sladoled, drugi na čokoladno sladkanje, nekateri imajo raje male grižljajčke, drugi pa tiste, pripravljene v kozarcu. Kadar si stanovanja ne želimo ogrevati s pečico, pripravimo sladico, ki ne zahteva njene uporabe. Hrustljavo…

Več...

Slovenci, jejmo več (slovenskih) jagod!

Kaj človeku na vrel poletni dan lepše poboža grlo kot pravkar utrgana sočna jagoda? Pridelava in potrošnja tega žlahtnega sadeža sta tako kot po svetu tudi pri nas v porastu, o čemer najbolje priča podatek, da smo ga še leta…

Več...
Vas zanima naša super hrana in aktualno dogajanje v Sloveniji?
Ostani na tekočem