Najboljši zajtrk je tisti iz lokalnih sestavin
Projekt Tradicionalni slovenski zajtrk prinaša dve osnovni sporočili. Poudarja pomen sestavljanja jedilnikov z lokalnimi sestavinami in pomen rednega zajtrkovanja.
Že od prve izvedbe Tradicionalnega slovenskega zajtrka naprej je ves čas v ospredju in najbolj izpostavljeno poreklo živil, ki morajo biti pridelana in predelana v Sloveniji. Letos bo torej že deseta generacija spoznala prednosti hrane, ki je bila pridelana v bližini in nima za seboj na stotine ali celo tisoče prevoženih kilometrov.
Zaradi zapletenih epidemioloških razmer se bo izvedba letošnjega Tradicionalnega slovenskega zajtrka z vsemi spremljajočimi dejavnostmi preložila na poznejši čas, ko bodo okoliščine izvedbo dopuščale. Kljub temu je bila vzgojno-izobraževalnim ustanovam podana pobuda, da 20. novembra del šolske ure namenijo dnevu slovenske hrane ter otrokom in mladostnikom prenesejo sporočilo, da je tudi doma zelo pomembno redno zajtrkovati. Na ta dan je lahko njihov zajtrk sestavljen iz živil Tradicionalnega slovenskega zajtrka, torej kruha, masla, medu, mleka in jabolka slovenskega porekla.
Zakaj je lokalna hrana pomembna?
Tradicionalna živila so se v lokalnem okolju razvila iz potreb in danih možnosti, torej podnebja, zemlje in drugih dejavnikov, zato je ravno lokalna hrana najprimernejša za posamezno okolje. Njene ključne prednosti so, da živila najhitreje in po najkrajši poti pridejo do potrošnikov, manj obremenjujejo okolje ter imajo višjo biološko vrednost, saj so pobrana ob svoji optimalni zrelosti.
Najbolj smo veseli, če šole in vrtci živila nabavijo neposredno pri kmetih, kmetijskih zadrugah ali živilskih podjetjih. Še bolj pa, če ti stiki prerastejo v trdnejše vezi in nabava živil za izvedbo Tradicionalnega slovenskega zajtrka neposredno pri pridelovalcih in predelovalcih preraste v oskrbo v oskrbo s hrano, preko celega ali večjega dela leta in ne samo na dan slovenske hrane.
Priljubljenost projekta potrjujejo tudi številke
Projekt Tradicionalni slovenski zajtrk je postal in ostaja priljubljen, saj se na različne načine v aktivnosti vključujejo prav vse osnovne šole in vrtci. Po razpoložljivih podatkih za prejšnje šolsko leto so se sporočila Tradicionalnega slovenskega zajtrka prenesla na kar 88.000 otrok v 400 vrtcih in 192.000 učencev in učenk v skoraj 500 osnovnih šolah.
Z roko v roki s tradicijo
Tradicionalni slovenski zajtrk ni zajtrk, ki so si ga pripravljali naši predniki v etnološkem smislu, kljub vsemu pa so vsa uporabljena živila oziroma sestavine, torej kruh, maslo, med, mleko in jabolko, tradicionalne in so jih naši predniki v preteklosti uživali kot tradicionalne tudi v etnološkem smislu.