Nagrajeni bio zelenjavni sok rdeče pese

Če ste bili kdaj slabokrvni, so vam znanci verjetno najprej svetovali uživanje rdeče pese – po babičinem receptu se kar na tešče zaužije sok sveže pese in korenčka. A če nimate sokovnika, si ne želite rdeče obarvati kuhinje in še posebej, če niste seznanjeni z ustreznimi količinami, potem lahko stopite do trgovine po pesin sok. Za bio sok rdeče pese je Presad prejel nagrado za inovativnost 2018 na tekmovanju, ki poteka pod okriljem Inštituta za nutricionistiko ter zlato medaljo Agra 2017. Pogovarjali smo se z mag. Natašo Plantarič Rupnik, vodjo razvoja in kakovosti.

presad-bio-sok-rdeca-pesa

Katere so lastnosti, ki so po vašem prepričale žirijo, da je Bio zelenjavni sok iz rdeče pese v tej kategoriji zmagal?

Letos so izjemoma podelili nagrado za inovativnost tudi na področju sokov, kjer je do sedaj niso podeljevali. Menim, da smo jih prepričali z več pozitivnimi lastnostmi, ki jih ima Presadov BIO sok rdeče pese: ni narejen iz zgoščenega soka kot večina sokov na tržišču, vsebuje le naravno prisotne sladkorje, le te pa smo še nekoliko zmanjšali s procesom mlečno-kislinske fermentacije. Prav gotovo je bil pri izboru odločilnega pomena tudi prijetno kiselkast okus ter dejstvo, da gre za zelenjavni sok, ki predstavlja popestritev običajne prehrane.

Izbira sokov iz rdeče pese na trgovskih policah ni ravno pestra. Kako, da ste se v Presadu odločili za to linijo sokov? Na drugi strani je ponudba sokov iz biološko pridelanih živil tudi šele v razvoju. Združili ste oboje. Menite, da bo povpraševanje opravičilo vašo ponudbo?

Presad je relativno majhno podjetje in zavedamo se, da težko konkuriramo velikim. Zato smo se bolj usmerili v nekoliko posebne sokove, tudi zelenjavne. Redno spremljamo svetovne trende in ti kažejo porast tako biološko pridelane hrane kot tudi različnih zelenjavnih ali zelenjavno-sadnih sokov, ki poleg bogate vsebnosti pomembnih mikro hranil vsebujejo zelo malo sladkorja.

Sok rdeče pese z medom izdelujemo že skoraj 30 let in je med potrošniki dobro sprejet. Da bi našim zvestim kupcem ponudili še nekaj več, smo razvili sok rdeče pese iz biološke pridelave. Ponujamo pa še dva okusa in sicer bio sok korenčka, ki je prav tako lakto-fermentiran in ni izdelan iz koncentrata, in bio mešani sadni sok aronija-breskev-jabolko. Upamo, da se bodo kupci prepoznali prednosti in visoko kakovost naših sokov ter jih sprejeli za svoje.    

Od kod so prihajajo sestavine, ki so združene v soku in katere so?

Sok je 100 % sok biološko pridelane rdeče pese. Surovina je evropskega porekla.

Vem, da bi bilo super, da bi imeli slovensko surovino, vendar zaenkrat žal še ne. Pridelava bio rdeče pese je zelo kompleksna in zahtevna. Zelo težko je zagotoviti visok nivo kakovosti in izenačenosti surovine v dovolj velikih količinah.

Opazili smo, da je sok embaliran v stekleno embalažo. Se sok tako dlje ohrani? Vsekakor tako prispevate k ohranjanju narave. Kolikšen izziv pa je za proizvajalca uporaba steklenic namesto popularne plastike?

Vsi naši sokovi in nektarji so polnjeni v stekleno embalažo. Polnjenje je vroče, da se doseže mikrobiološka stabilnost izdelka. Sledi takojšnje ohlajanje vsebine v tunelu, da se ohrani čim večja vsebnost hranil in značilne organoleptične lastnosti. Steklo ne vsebuje strupenih kemikalij, kot so bisfenol A ali ftalati, ki jih najdemo v nekaterih plastičnih materialih in lahko tako zaidejo v živila.  Steklo, ki se uporablja za izdelavo naših steklenic, je trajnostno, primerno za večkratno reciklažo. Ponosni smo, da s tem veliko prispevamo k ohranjanju narave, kljub temu, da na tržišču bijemo zelo trd boj z izdelki, ki so polnjeni v plastično ali kartonsko embalažo, ki je navadno veliko cenejša. Vendar vztrajamo in upamo, da se bodo vseh teh prednosti vedno bolj zavedali tudi naši kupci in ne bomo več po nepotrebnem obremenjevali okolja z velikimi količinami odpadne embalaže. 

Lakto ali mlečno-kislinska fermentacija je fermentacija, s pomočjo bakterije Lactobacillus, kjer se del sladkorjev pretvori v L (+) mlečno kislino. To je najstarejša naravna metoda za ohranjanje obstojnosti živil. Z njo se doseže tudi izboljšanje hranilne vrednosti ter lažja dostopnost do biološko aktivnih snovi. Prva tovrstna živila so bila kislo zelje, kisla repa, kislo mleko, kefir, jogurt, sir.

(vir: Presad.si).

Povejte še, kakšni so vaši načrti v tujini? Če potrošnike primerjate s slovenskimi, so v tujini bolj osveščeni?

Vsekakor si želimo prodora tudi na tuja tržišča v večjem obsegu. Trenutno izvažamo v nekatere države bivše Jugoslavije, v dogovoru pa smo tudi z nekaterimi večjimi evropskimi trgovskimi verigami. Glavna razlika med potrošniki pa je v izboru okusov. Trenutno je v Sloveniji npr. zelo popularen in cenjen sok aronije, medtem ko ga v zahodni Evropi sploh ne sprejemajo. Obratno pa je s sokom paradižnika, ki se v Sloveniji težko uveljavlja, medtem ko ga potrošniki veliko evropskih držav uvrščajo v sam vrh.

Sicer bi težko rekla, da so v tujini kupci bolj osveščeni. Menim, da Slovenci zelo pazimo na to, kaj uživamo. Opažamo, da slovenski potrošniki  vedno bolj cenijo slovenska živila, kar nas še posebno veseli.

Kdaj pa si vi najraje privoščite pesin sok?

Sok rdeče pese mi je všeč, ker ne vsebuje preveč sladkorjev. Je pa res, da se je okusa potrebno privaditi. Največkrat si ga privoščim pred večjimi fizičnimi in psihičnimi obremenitvami ter v času prehladnih obolenj.

Rdeča pesa

je bogat vir magnezija, folne kisline ter vir kalija, železa, kroma in mangana. (vir: prehrana.si)

Krepi imunski sistem zaradi svoje vitaminsko-mineralne sestave, spodbuja apetit in izločanje žolčnih sokov. V zimskem času ima tudi preventivni učinek proti prehladnim obolenjem in okužbam.  Lajša prebavne težave – tako pri slabosti, bruhanju kot driski uživamo pesin sok. Vendar s količino ne pretiravajmo kozarec na dan bo dovolj. Lajša težave z zaprtjem, saj vsebuje prehranske vlaknine. Rdeča pesa doprinese celulozo, ki je netopna in naš organizem nima encimov za njeno razgradnjo, vpliva pa blagodejno na našo peristaltiko. Vpliva na raven holesterola v krvi; lajša težave z anemijo in še bi lahko naštevali.

(vir: nasa-lekarna.si)

Podrobnejše podatke o nagrajenem bio pesinem soku si poglejte na elektronskem letaku.


Sorodni članki

Kako najraje pripravite ozimnico?

Vroče in sušno poletje se je prevesilo v hladno jesen in dnevi so postali krajši od noči. Prišla je sezona obiranja sadja. Kljub nižjim temperaturam pa je še vedno na voljo nekaj vrtnin, kot so zelje, paprika, korenček, cvetača, por, bučke, čebula,…

Več...

Naš super grah

Verjetno bi težko našli vrt, na katerem ne gojijo te res nezahtevne stročnice. Enostavna je za vzgojo in obilno obrodi. Sezona rasti lahko traja vse do začetka zime. Po priljubljenosti med stročnicami se grah verjetno umešča na drugo mesto takoj za fižolom.…

Več...

Naš super paradižnik

Med najbolj priljubljene vrtnine v domačih vrtovih verjetno sodijo paradižniki. V Sloveniji lepo uspevajo različne sorte. Avtohtoni paradižnik val, ki je izboljšano volovsko srce, se ponaša z velikimi plodovi srčaste oblike, ki so zelo mesnati in sočni, nepravilnih oblik, imajo…

Več...
Vas zanima naša super hrana in aktualno dogajanje v vaši regiji ter v celotni Sloveniji?
Ostani na tekočem