Moč kratkih verig

Uživanje kakovostne in sveže hrane ni nekakšen hipni trend sodobnega življenjskega sloga. Kratke poti med pridelovalcem in potrošnikom vodijo v bolj varno in zdravo prehranjevanje in vzdržujejo »kondicijo« posameznika in lokalnega gospodarstva. Hrana iz naše bližine ima višjo hranilno vrednost, vsebuje več vitaminov in pomeni manjšo obremenitev za okolje. Prehranska politika je zato usmerjena v jasen strateški cilj – pospeševanje povpraševanja in ponudbe lokalno pridelane hrane na trajnostni način s povečanjem samooskrbe.

Kratka veriga med njivo in krožnikom pomeni, da se na naših krožnikih znajde hrana, ki je pridelana, predelana in distribuirana na lokalnih trgih. Zaradi nesorazmerja med potrebami in ponudbo je vprašanje prehranske varnosti tudi prednostno vprašanje prehranske politike. Lokalna in trajnostna oskrba je tisti osrednji steber, ki nosi širši družbeni pomen. Kakovostnejša hrana vpliva na izboljšano zdravje prebivalstva, ki uživa pestre obroke hrane iz lokalnega okolja. Hrana, ki pripotuje od daleč, prispeva k povečani uporabi sredstev za zaščito rastlin in ima okoljski vpliv zaradi emisij pri transportu, pri količini odpadkov zaradi embalaže in podobno. V času motene oskrbe s hrano in v obdobju ekonomskih kriz ima lokalna in trajnostna oskrba pomembno vlogo pri zagotavljanju državne varnosti, zmanjšuje odvisnost od zunanje trgovine, v splošnem pa pomeni ohranjanje delovnih mest na podeželju in v živilskopredelovalni industriji. Lokalna in trajnostna oskrba tako hkrati zmanjšuje revščino in družbeno neenakost.

Javni zavodi na zdravi poti

Ministrstvo za kmetijstvo in okolje že več let aktivno povezuje vse pomembne člene prehranske verige, se trudi skrajšati poti od lokalnih pridelovalcev do končnih uporabnikov, o prednostih oskrbe z lokalno hrano pa osvešča tudi odgovorne v javnih zavodih, kot so šole, vrtci, bolnišnice, domovi za ostarele in drugi. Javni zavodi se v zadnjih letih vse intenzivneje povezujejo z lokalnimi pridelovalci.

Trend nabave živil pri lokalnih pridelovalcih je, denimo, potrdila večina organizatorjev prehrane na dvajsetih osnovnih šolah po vsej Sloveniji, ki smo jih letos povprašali o šolskih prehrambenih verigah. V številnih slovenskih šolah se organizatorji šolske prehrane zavedajo prednosti kratkih verig oziroma nabave pri lokalnih pridelovalcih živil. Prožnejši sistem javnih naročil jim po novem omogoča lažjo nabavo pri lokalnih pridelovalcih, kjer organizatorji prednostno naročajo zlasti sadje in zelenjavo. Poleg tega, da na številnih osnovnih šolah že tečejo projekti za promocijo bolj sveže hrane, kot so Tradicionalni slovenski zajtrk, Shema šolskega sadja in zelenjave in Shema šolskega mleka, morajo osnovne šole in vrtci oziroma javni zavodi upoštevati Uredbo o Zelenem javnem naročanju in pri nabavi hrane vedno naročiti najmanj 10 odstotkov ekološko pridelanih živil.

Vpliv na zdravje

S povečevanjem deleža lokalno pridelanih živil v prehrani lahko pripravljamo sezonske jedi in se bolje varujemo pred pomanjkanjem vitaminov. Priporočene kombinacije živil dajejo pri obrokih prednost sadju in zelenjavi ter kakovostnim živilom, ki vsebujejo ogljikove hidrate, kakovostna beljakovinska živila in kakovostne maščobe. Pri tem je pomembno vključevanje svežega sadja in zelenjave v vse obroke, kar pomembno prispeva k vzdrževanju hranilnega in energijskega ravnovesja.

Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je v skoraj 40 odstotkih primerov kroničnih nenalezljivih bolezni krivec neuravnotežena prehrana, kar predvsem pomeni prenizek vnos sadja in zelenjave.

Bolezni srca in ožilja, sladkorna bolezen, bolezni dihal in prebavil, rak in debelost so nenalezljive bolezni, zaradi katerih smrt nastopi v kar 70 odstotkih primerov. Kot poudarjajo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, se tveganje za razvoj teh bolezni sicer akumulira skozi vsa življenjska obdobja in je odvisno od različnih (bioloških, socialno-ekonomskih ipd.) vplivov. Pri tem se tudi pojem neuravnotežene prehrane kot dejavnik za zdravje nanaša še na posebne presnovne potrebe posameznih skupin populacije, ki potrebuje prilagojeno prehrano.

Lokalna vitaminska bomba

Priporoča se uživanje sezonskega sadja in zelenjave iz lokalnega okolja, saj so le ta živila optimalno dozorela in imajo višjo biološko vrednost.

Ker je dozorelost lokalno pridelanega sadja in zelenjave bolj optimalna, je predčasno pobiranje ali obiranje nepotrebno, prav tako pa ni potrebe po kasnejši obdelavi živil med transportom in skladiščenjem.

Sadje in zelenjava sta odličen vir vitaminov, mineralov, prehranskih vlaknin in številnih zaščitnih snovi. Prehrana, bogata s sadjem in zelenjavo, je pomembna za zdravje, saj nas varuje pred infekcijskimi obolenji in različnimi kroničnimi nenalezljivimi boleznimi. Sadje in zelenjava zaradi nizke energijske gostote pomagata pri zmanjševanju in vzdrževanju telesne teže. Za splošno populacijo se priporoča vsakodnevno uživanje sadja in zelenjave v količini 400–650 gramov, odvisno od dnevnih energijskih potreb.

Trenutno stanje

Številni strokovnjaki poudarjajo pomen pozitivne naravnanosti do trajnostnega razvoja našega okolja, pri čemer krepimo spoštovanje do sebe, do hrane, prehranjevalnih navad celotne skupnosti, ki ji pripadamo, in zlasti do pridelovalcev hrane.

V Sloveniji je stopnja samooskrbe še vedno nezadostna. Skupni delež mleka, govejega mesa, žita, krompirja in perutnine je v letu 2012 bil med 70 in 85 odstotki. Samooskrba z zelenjavo v zadnjih petih letih v povprečju pokriva okoli 35 odstotkov potreb, zaradi česar je uvoz zelenjave v letu 2012 dosegel skoraj 150 tisoč ton. V obliki sveže zelenjave se uvozi največ paradižnika, čebule, solate in paprike. Povprečen Slovenec je v letu 2012 porabil 95 kilogramov zelenjave, od tega 70 kilogramov sveže.

Četudi ima Slovenija okoli 60.000 kmetij in pol milijona hektarjev obdelovalnih površin, je samooskrba problem, ki ga naslavljajo različni mehanizmi in instrumenti skupaj z nacionalnimi sklepi, kot je Resolucija o strateških usmeritvah razvoja slovenskega kmetijstva in živilstva do 2020. Prav vzpostavitev »kratkih verig« med pridelovalcem in potrošnikom je ena od prioritetnih nalog ministrstva, ki bo vplivala na domačo pridelavo sadja in zelenjave, na povezovanje in povečan obseg ponudbe ter posledično na znižanje cen in večjo potrošnjo.