Mleko v Sloveniji prirejamo predvsem na družinskih kmetijah, kjer ima vsaka krava svoje ime

Jasno je, da je pridelava mleka v Sloveniji nekaj posebnega – mleko se večinoma prideluje na manjših do srednje velikih družinskih kmetijah. Ogromnih mlečnih farm, kakršne so prisotne v državah z intenzivno prirejo mleka, v Sloveniji skorajda ne poznamo. Kakšne so značilnosti in prednosti slovenske prireje mleka ter zakaj je pomembno, da kupci izberete certificirano slovensko mleko in mlečne izdelke – na takšna in podobna vprašanja nam je odgovarjal dr. Jože Verbič z Oddelka za živinorejo Kmetijskega inštituta Slovenije.

Katere so glavne prednosti prireje mleka v Sloveniji?

Na splošno velja, da imamo za prirejo mleka zelo ugodne razmere, ker imamo veliko travinja. Ta predstava je malo idilična, na teh travniških območjih se namreč ukvarjamo s prirejo mleka, ker drugih možnosti ni. Gre za območja, ki jih ni mogoče preorati. Zavedati se moramo, da je na svetovnem trgu težko konkurirati s tako prirejenim mlekom, bistveno cenejša je prireja mleka na njivah. Z vidika konkurenčnosti pa ima ta prireja lahko lepo prihodnost, a le, če bomo razumeli, da pri travniškem mleku ne gre le za napitek, bogat z beljakovinami, minerali in vitamini, ampak gre za nekaj več – s tovrstno pridelavo ohranjamo našo krajino. Premalo se zavedamo, da prireja mleka na travniških območjih prispeva h globalni oskrbi s hrano – potrebe po mleku, žitih in hrani nasploh se povečujejo. Ocenjujmo, da naj bi se v naslednjih 50 letih te potrebe lahko celo podvojile. Območij, ki lahko prispevajo hrano, tako ne kaže opuščati. Menim, da se bo ugled mleka v naslednjih letih oblikoval tudi glede na to, ali je to mleko prirejeno iz surovin, ki jih lahko neposredno uporabimo v prehrani ljudi, ali pa za prirejo mleka uporabimo npr. travo, žetvene ostanke in druge materiale, ki jih v prehrani ljudi niti ni mogoče uporabiti.

Kako načini pridelave mleka v Sloveniji vplivajo na njegovo kakovost?

Kakovost je odvisna od različnih dejavnikov, genetskih in okoljskih. Za Slovenijo je značilno, da še vedno veliko mleka priredimo s kombiniranimi pasmami goveda. To so pasme, ki dajo mleko, in teleta, primerna za pitanje – teh je v Sloveniji okoli 60 odstotkov. Črno-bele pasme, s katero se v svetu priredi največ mleka, je v Sloveniji le okoli 40 odstotkov. Mleko kombiniranih pasem v primerjavi s črno-belo pasmo vsebuje več beljakovin in maščob, ugodnejše pa je tudi z vidika somatskih celic, ki kažejo na boljše zdravje vimena.

Druga značilnost oziroma prednost pridelave mleka v Sloveniji je razmeroma velik delež travniške krme v obrokih. To je ugodno z vidika maščobno-kislinske sestave mleka – travniško mleko vsebuje več za zdravje ugodnih večkrat nenasičenih maščobnih kislin, kar predstavlja neposredno prednost za zdravje potrošnika.

Kakšno je povprečno število krav molznic na slovenskih kmetijah in kakšno v državah z intenzivno pridelavo mleka?

V Sloveniji na povprečni v prirejo mleka usmerjeni kmetiji redijo 12 krav molznic. Velikih kmetij, ki redijo recimo več kot 50 molznic, je v Sloveniji manj kot 3 odstotke. Tako so slovenske kmetije v povprečju kar 5-krat manjše kot v evropskih državah, ki priredijo največ mleka. V teh državah (z izjemo Poljske – tu so kmetije še manjše kot v Sloveniji) so povprečne velikosti čred med 40 in 80 molznic.

V nekaterih tujih državah imajo ogromne mlečne farme z zelo veliko mlečnostjo. Zakaj je način reje, kot ga imamo v Sloveniji, prijaznejši do živali?

Mleko prirejamo na družinskih kmetijah, kjer je pristop individualen. Vsaka krava ima svoje ime. Nekaj let nazaj je Statistični urad celo objavil seznam najpogostejših kravjih imen. V Sloveniji imamo drugačno pojmovanje družinskih kmetij kot drugje – družinske kmetije razumemo in definiramo glede na to, kdo opravi večino dela na kmetiji, ne pa po lastništvu kapitala, kot je to v govedorejskih državah, kjer so kmetije zelo velike. Tam družinska kmetija pomeni, da je lastnik kapitala družina, čeprav lahko večino dela na kmetiji opravijo zaposleni. Individualen pristop lastnika, ki je v vsakodnevnem stiku z živalmi, je zelo ugoden. Prednost reje v Sloveniji je tudi v tem, da imamo kombinirane pasme, ki so manj občutljive – to se kaže tudi v daljši življenjski dobi teh krav.  Imamo pa tudi nekaj pomanjkljivosti. Ena od njih je nekoliko slabše razvita paša, ki je na nekaterih kmetijah zaradi razdrobljenosti kmetijskih zemljišč in umestitve hlevov v strnjenih vaseh težje izvedljiva. Tudi podnebje v Sloveniji za pašo ni vedno najbolj ugodno, saj imamo dolge zime in pogoste poletne suše. Slabost je tudi, da na nekaterih kmetijah krave še vedno redijo v  vezani reji (živali so privezane). To je značilnost alpskih držav, ki pa jo zaradi prizadevanj v smeri boljšega počutja živali postopoma opuščamo.

Koliko mleka povprečno dajejo krave v Sloveniji? S kakšno krmo se jih krmi?

Povprečna mlečnost molznic pri nas je približno 5.800 kilogramov mleka na leto. Za največjimi evropskimi proizvajalkami mleka zaostajamo za 20 do 30 odstotkov, za skandinavskimi državami pa za več kot 50 odstotkov. To je pričakovano, saj prirejamo mleko s kombiniranimi pasmami. Če bi primerjali krave črno-bele pasme, bi videli, da tega zaostanka za drugimi državami praktično ni, torej, da so mlečnosti primerljive. Mlečnost je zelo pomembna lastnost, saj vpliva na izkoristek krme, ni pa edini kazalec uspešnosti reje.  Ciljne mlečnosti je treba prilagoditi naravnim danostim. V alpskem svetu, kjer je veliko travinja, razmere za pridelovanje žit pa slabe, so nekoliko manjše mlečnosti pričakovane in smiselne

Grobe ocene, pripravljene na podlagi podatkov o pridelkih, ki jih je zbral Statistični urad, in ankete, ki smo jo pred leti izvedli na več kot 5.000 kmetijah, kažejo, da pri nas krave z osnovnim obrokom zaužijejo 80 odstotkov travniške krme in 20 odstotkov koruzne silaže. Poraba zrnate krme, torej koncentratov, je razmeroma majhna. Približno 80 odstotkov molznic tudi v obdobju po telitvi, ko so potrebe po energiji največje, zaužije manj kot 6 kg močne krme na dan. Za primerjavo: v najbolj intenzivnih rejah je količina te močne krme lahko tudi več kot 10 kilogramov na dan. Imamo veliko molznic, ki v tem obdobju zaužijejo tudi manj kot 3 kilograme močne krme na dan. Travniška krma v povprečju sestoji iz 40 odstotkov travne silaže, 30 odstotkov sena ter 30 odstotkov paše in zelene krme.

Kateri načini prireje mleka se ohranjajo in kateri načini bi se lahko razvijali?

Med tradicionalnimi načini prireje mleka velja izpostaviti:

• prirejo mleka s tradicionalnimi kombiniranimi pasmami: rjava in lisasta pasma imata priznan status tradicionalne pasme, ker njihova selekcija v Sloveniji teče že več kot stoletje;
• v zadnjih desetletjih smo uspeli obuditi edino slovensko avtohtono pasmo goveda, to je cikasta pasma, ki je bila že na robu izumrtja. Prav veliko mleka od te pasme še ni, obstaja pa možnost, da to razširimo;
• v obrokih za krave molznice imamo še vedno veliko sena in nekateri kmetje se v zadnjem času načrtno preusmerjajo v prirejo senenega mleka.

Preslabo imamo še vedno izkoriščeno certificirano rejo. Imamo namreč veliko molznic, ki bi zadostile večini kriterijev ekološke reje, pa niso uradno certificirane. Ekoloških molznic imamo manj kot dva odstotka, načinov reje v smislu ekoloških rej pa imamo bistveno več. V zvezi s tem se postavlja vprašanje, ali bi se morala Slovenija usmeriti v prirejo mleka posebne kakovosti, kot je npr. seneno mleko ali drugo mleko posebne kakovosti. Temu bi lahko dali več poudarka, pomembno pa je, da ohranimo konvencionalno prirejo mleka. Glede na tradicijo, znanje in  velik delež travinja je prav, da Slovenija nekaj mleka izvaža. Možnosti za prodajo na sosednje trge so, tako v Italijo kot na Hrvaško. Vsekakor pa bi morali pokriti potrebe domačega trga po  proizvodih posebne kakovosti, kot so npr. proizvodi iz ekološkega mleka. Pri teh proizvodih je lokalna oskrba še pomembnejša kot sicer. Zdi se mi, da ugled teh izdelkov s prevozom na velike razdalje zbledi, pa naj gre za uvoženo ekološko mleko v Sloveniji ali pa za slovensko ekološko mleko na tujih trgih.

Kako potrošnik z nakupom slovenskega mleka in mlečnih izdelkov pripomore k ohranjanju delovnih mest oz. slovenskega kmetijstva?

Prireja in predelava mleka sta zelo delovno intenzivni panogi, še posebej, če gre za prirejo v gorskih in gričevnatih območjih. Veliko delovnih mest je odvisno od teh dveh panog, ne samo v kmetijstvu, ampak tudi v predelavi, storitvenih dejavnostih in industriji. Lahko bi rekli, da je prireja mleka na območjih s težjimi razmerami za kmetovanje v rokah potrošnika in kmetijske politike – če ne bo povpraševanja in podpore, se bo prireja mleka umaknila s teh območij, saj z ravninskimi poljedelskimi območji enostavno ne more tekmovati.

Zakaj je za potrošnika pomembno, da izbere mleko in mlečne izdelke slovenskega porekla?

Slovensko mleko je kakovostno. To prepoznavajo tudi kupci iz tujine. Zaradi velikega deleža travniške krme in zaradi razmeroma majhnih količin močne krme v obrokih, je za zdravje ugodnejše od povprečnega mleka.

Osebno menim, da podpora potrošnikov domačim proizvodom ne velja samo za hrano, ampak na splošno za vse, saj gre za kroženje dohodka v gospodarstvu. Vsi ne bomo mogli živeti od trgovine. Kmetijski izdelki imajo tu nekaj posebnosti, saj prispevajo k ohranitvi podeželskega prostora.. Osebno menim, da so drugi sektorji našega gospodarstva celo še bolj zapostavljeni, v kmetijstvu se pomena tega vsaj zavedamo in se o tem pogovarjamo in iščemo rešitve.

*Najpogostejša kravja imena je objavil Statistični urad Slovenije (http://www.stat.si/StatWeb/News/Index/6038).