Mladi kmetovalci imajo nove ideje in energijo

Podjetniški duh prevečkrat povezujemo zgolj s podjetji, ki so uspela v Sloveniji, prodrla na tuje trge ali uspela s svojimi inovacijami. Kaj pa kmetije? Uspešna uporaba sodobne tehnologije, inovativni pristopi in nove ideje so pri kmetovanju pomembni vsaj toliko kot v katerem koli drugem sektorju gospodarstva. Predsednik Zveze slovenske podeželske mladine (ZSPM) Rok Damijan potrjuje, da je med mladimi ogromno energije in idej.

Letos je država podprla mlade kmetovalce s pomembnim razpisom Pomoč za zagon dejavnosti za mlade kmete za leto 2016, s katerim cilja na številne pozitivne spremembe v kmetijstvu.

12 milijonov evrov bo šlo v prave roke

Podpora države za mlade kmete v okviru tega razpisa sega do dvanajstih milijonov evrov. Gre za pomoč v obliki nepovratnih sredstev, s katerimi bodo mladi kmetovalci, stari med 18 in 40 let, ki imajo ustrezno poklicno znanje in usposobljenost ter prvič vzpostavljajo kmetijo (jo lastniško prevzamejo in vpišejo v Register kmetijskih gospodarstev), lahko uresničili svoj poslovni načrt ter svoje podjetniške ideje.

Ukrep je po mnenju Roka Damijana izvrstno strukturiran, zaradi česar je tudi zanimanja za črpanje sredstev precejMladi kmetje, ki pridobijo odločbo o pravici do sredstev, imajo za uresničitev mejnikov in ciljev, ki so si jih zastavili v poslovnem načrtu čas 3 leta. Tisti mladi kmetje, ki si na prevzeti kmetiji zaposlijo, pridobijo pravico do podpore v višini 45.000 EUR, ostali mladi kmetje pa do podpore v višini 18.600 EUR. V obdobju izvajanja podukrepa 112 Pomoč mladim prevzemnikom kmetij je bila povprečna izplačana podpora v višini 21.000 EUR, izpolniti pa so morali petletni poslovni načrt

Razplet junijskega razpisa še ni znan, a idej za razvoj je veliko

Uradnega podatka sicer še ni, a znano je, da je bilo prijavljenih več, kot je na voljo sredstev. Idej in zanimanja za razvoj kmetijstva je očitno veliko. Poslovni načrti vključujejo nova znanja mladih, ki se raje osredotočajo na izbrano nišo. Iz tradicionalne mešane kmetije z govedom se usmerjajo denimo v zelenjadarstvo. Mladi so prodorni tudi pri uvajanju dopolnilnih dejavnosti, ki vključujejo socialne vidike in pristope, kako povečati neposredno prodajo svojih pridelkov in izdelkov.

Biti kmet je lepo poslanstvo

“Biti mlad kmet pomeni, da s tem, ko skrbiš za lastno družino, skrbiš tudi za druge. Vsak poklic ima svoj čar. Če pa se zavedamo, da kmetje dejansko hranimo naš narod, je to že poslanstvo. Vsak kmet, še posebej pa mlad, se mora tega zavedati. Še zmeraj večina ljudi ne pozna sodobnega kmetovanja – menijo, da je to zelo umazano delo in da so kmetje oblečeni v raztrgana oblačila. Zanimivo pa je to, da raztrganih oblačil vidimo vedno več po mestih,” je še dejal Rok Damijan, ki spodbuja predvsem povezovanje mladih kmetov.

Kaj lahko mladi naredijo drugače?

“Vse! Tako kot tudi starejši. Prednost je v tem, da ima mlad človek več energije, zagnanosti, sodobnega znanja, naivnosti in je pripravljen tudi več tvegati.” V ZSPM razmišljajo tudi, da je cilj vsakega mladega kmeta posodobitev in rast kmetijskega gospodarstva. Mladi imajo več možnosti povezovanja in uporabljajo nove pristope.

Še vedno največ govedorejcev, najmanj pa sadjarstva in hmeljarstva

V lanskoletnem razpisu za zagon dejavnosti je bilo skupaj odobrenih 220 vlog. Največ upravičencev je bilo v prvem razpisu iz vrst govedorejcev z mlečno (34,10 %) ali mesno proizvodnjo (23,64 %), sledila je rastlinsko-živalska proizvodnja (11,36 %). Najmanj zastopane panoge so bile sadjarstvo – trajni nasadi (1,81 %), perutninarstvo (1,36 %), vrtnarstvo – zelenjava (1,36 %), hmeljarstvo (0,45 %), oljkarstvo (0,45 %) in pridelava okrasnih rastlin (0,45 %).

Zanimivo bo spremljati rezultate tudi letošnjega razpisa. O njih boste lahko brali tudi na naših straneh.