‘Mladi kmetje naj ne bodo prehitro zadovoljni!’ | Mladi kmetje | Zgodbe o naši super hrani

‘Mladi kmetje naj ne bodo prehitro zadovoljni!’

Pogovor z Matjažem Frešerjem, ki sta ga Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije (KGZS) in Zveza podeželske mladine razglasili za inovativnega mladega kmeta leta 2015

Vaša inovativnost se med drugim zelo kaže v vaši nenehni zmožnosti prilagajanja obstoječim razmeram na trgu. Med prvimi na Štajerskem ste se odločili za striktno ekološko moderno vinarstvo, pri čemer izkoriščate evropsko tehnološko znanje in slovenske naravne danosti, rezultat pa je vrhunski ekološki izdelek z zelo nizkimi vhodnimi stroški. Kaj bi svetovali mlajšim kmetom, ki so jim vaši dosežki gotovo imeniten zgled?

Naj delajo, naj garajo – predvsem naj si, kjer je to smiselno, vendarle upajo pustiti tradicijo ob strani in začnejo delati stvari drugače, po svoje. Če so res prepričani o sebi, naj sledijo svojim sanjam. In rezultat ne bo izostal. Mladim kmetom bi svetoval, naj ne bodo prehitro zadovoljni, torej naj svojih vizij ne omejijo samo na lokalni trg. Naj svoje izdelke tako izboljšajo, da bodo primerni za naskok na evropske trge, in ko bodo sposobni operirati na tej ravni, bo to avtomatično sprožilo tudi več povpraševanja doma. A mladi človek naj pred odločitvijo za kmetovanje raje razmisli, ali je zares dovolj motiviran za to pot.

Zakaj tako pravite?

Bom odgovoril takole: v slovenskem kmetijstvu na splošno čedalje manj držimo korak z razvojem v tujini. In čedalje huje je glede birokratskih ovir, ki jih je treba vedno znova preskakovati, če želi človek dobro delati. Zanimivo je, da je treba samo skočiti čez severno mejo, pa je, kot bi vstopili v povsem drug svet. Avstrija ima na zvezni ravni zelo dobro definirano, kaj za družbo pomeni razvoj kmetijstva in kaj razvoj turizma – slovenski manjši kmetje pa moramo vse to peljati sami. Zato gre za neke precej osnovne dejavnosti trikrat več časa in energije, na koncu pa se kljub temu lahko pohvalimo s pol manjšim izplenom. Ampak nagrado inovativni mladi kmet, ki sem jo prejel letos, jemljem kot jasen znak, da smo na naši kmetiji na pravi poti. In da lahko vsi skupaj s pozitivnim mišljenjem in delom spreminjamo stvari na bolje ter tako nenehno izboljšujemo naše okolje in s tem ustvarjamo tudi delovna mesta.

Kako bi po vaše najhitreje dosegli pozitivne spremembe?

Ena najbolj dobrodošlih reči bi gotovo bila razbremenitev vse te papirologije, ki jo imamo ves čas nad glavo, ekološki kmetje pa še prav posebej. Tu resnično potrebujemo korenite spremembe. No, preden bo prišlo v našem sektorju do neke prave sinergije, se bo moral pošteno zamisliti tudi marsikateri od nas kmetov. Sumim, da bo znala veliko pozitivnega prinesti naravna menjava generacij. V našem vinarskem sektorju recimo še vedno prevladujejo starejši vinarji, ki trmarijo v nekih svojih principih, ki so se v razvitem svetu že zdavnaj povsem izpeli. Zdi se mi, da imamo mladi modernejši, bolj svež pogled na trg; znati je treba spoštovati tradicijo in jo nadgraditi z novimi idejami.

Kaj konkretno bi v popotnico dejali mladim vinarjem?

Naj že zelo zgodaj izdelajo zelo podrobno strategijo za trženje. Danes za uspeh niti približno ni več dovolj lepa flaša, ki vsebuje neko korektno vino. Osebni kontakt in vrhunska kakovost ter všečna in prepričljiva zgodba – samo tako lahko kaj prodaš tudi zunaj. Izkušnja na evropskih trgih lahko kmetu odpre pot do spoznanja, da se splača veliko vlagati v to, da si drugačen od konkurence.

Ampak najbrž vseeno ne gre zanemariti domačega trga?

Nikakor! Saj ravno medijski uspeh na tujih trgih praviloma močno dvigne tudi prodajo doma! Končni cilj mora seveda biti, da Slovenci čim bolj množično kupujemo svojo domačo hrano. Če hočemo biti v prihodnosti zdravi in se dobro počutiti, si moramo to izboriti tudi z nakupovalnimi odločitvami – predvsem v smislu, da bomo z njimi spodbujali lokalnega pridelovalca, da bo še naprej delal v dobro vseh. Naj denar, ki je bil ustvarjen v Sloveniji, tudi ostane v Sloveniji – zakaj vendar ne bi?!

Kakšne so vaše konkretne ambicije za naslednjih pet let?

V prihodnjem letu želimo povečati prodajo v našem vinotoču na Ritoznoju in hkrati še dodatno utrditi blagovno znamko na slovenskem trgu. Tako bo zagotovo laže nastopati tudi v tujini, kar je eden glavnih ciljev za naslednjih nekaj let. Lani smo začeli obnavljati in zasajati nove vinograde, trenutnih deset hektarjev namreč širimo na petnajst hektarjev. Za konec bi vse bralce lepo povabil na Ritoznoj na obronke Pohorja na vinsko razvajanje ob odlični pohorski kulinariki. Obiščite slovensko podeželje in podprite tudi druge mlade kmete!


Sorodni članki

Mladi kmetovalci imajo nove ideje in energijo

Podjetniški duh prevečkrat povezujemo zgolj s podjetji, ki so uspela v Sloveniji, prodrla na tuje trge ali uspela s svojimi inovacijami. Kaj pa kmetije? Uspešna uporaba sodobne tehnologije, inovativni pristopi in nove ideje so pri kmetovanju pomembni vsaj toliko kot…

Več...

Mladi kmetje družno za prihodnost

Avgusta smo poročali, da je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v sklopu Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020 objavilo prvi javni razpis za zagon dejavnosti za mlade kmete. Razpis je bil namenjen ustrezno usposobljenim kmetovalcem v starostnem…

Več...

Za vrnitev mladih na podeželje

Imenitna novica za vse mlade in mlajše kmetovalce: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je v Uradnem listu objavilo prvi javni razpis za zagon dejavnosti za mlade kmete. Ustrezno usposobljeni kmetovalci v starostnem razponu od 18 do 40 let, ki…

Več...
Vas zanima naša super hrana in aktualno dogajanje v Sloveniji?
Ostani na tekočem