Misija: Najboljše seme | Ekološko, Semena | Postanimo samooskrbni

Misija: Najboljše seme

Za kakovostno kmetijsko rastlino potrebujemo kakovostno seme. Spodbujanje domačega semenarstva je misija, ki širi sporočilo o prehranski varnosti in zdravem načinu prehranjevanja. Pridelava kakovostnega semena na slovenskih tleh, zlasti za ekološko pridelavo, je po besedah nekaterih predstavnikov semenarskih hiš velik izziv, saj imajo ekološki kmetje težave z oskrbo s kakovostnim ekološkim semenom.

Raznolikost in kakovost rastlin za uporabo v prehranski verigi sta pogojeni s semenskim materialom (semenom), celimi rastlinami ali deli teh rastlin. V času ekonomičnega kmetovanja, ki z velikimi pridelki odgovarja na demografske in geografske izzive, se vse bolj širi zavedanje, da tako imenovana intenzivna kmetijska pridelava vpliva na upadanje števila sort različnih vrst kmetijskih rastlin. Oživljanje pridelave avtohtonih in tradicionalnih sort kmetijskih rastlin bi po mnenju izvedencev pomenilo povečanje ponudbe lokalno značilnih rastlinskih pridelkov, izdelkov in jedi ter ohranjanje naravne in kulturne dediščine. Denimo, nacionalna akcija »Sejemo avtohtona slovenska semena«, ki poteka v slovenskih šolah in vrtcih, skuša mladim s konkretnimi zavojčki semen posredovati tudi sporočilo o prehranski varnosti in zdravem načinu prehranjevanja.

Avtohtono, ekološko ali oboje?

Zdrav način prehranjevanja je tesno povezan z ločenim vidikom priskrbe semenskega materiala, tj. ekološkim kmetovanjem. »Ko govorimo o ekološkem semenu, ni nujno, da s tem mislimo tudi na avtohtonega. Naš cilj je, da slovenskim pridelovalcem priskrbimo najboljše seme. In na primeru semenskega krompirja lahko vidimo, da certificirana proizvodnja semena ekološkega krompirja pri nas skorajda ni mogoča,« izpostavlja Primož Štuhec iz podjetja Interseme, d. o. o., kjer ekološko seme krompirja uvažajo s Škotske in Nizozemske. S prodajo semen so zadovoljni in povpraševanje je stabilno, pravi. Njihovo seme ima ustrezen ekološki certifikat za prepakiranje in distribucijo. Največja ovira za pridelavo tovrstnih semen pri nas so po Štuhečevih besedah klimatski pogoji in s tem povezana ranljivost semen.

Nad širino ponudbe ekoloških semen, ki bi ustrezala visokim kriterijem kakovosti, je zaskrbljena tudi Barbara Lončar iz Semenarne Ljubljana, d. d. V Semenarni opažajo vse višji trend nakupovanja ekoloških semen s certifikatom, predvsem za solate, dišavnice, kumare, grah, paradižnik, peteršilj, korenček in bučke, ki jih ljudje sadijo na domačih vrtovih. »Ponudbo širimo in iščemo vse možne vire. Pri tem smo v Sloveniji še na začetku. Nekako se vrtimo v krogu – na tržnici lahko opaziš marsikaj, a ko želiš delati s semeni, se ustavi. Osnova je, širine pa ni,« pravi Lončarjeva in pri tem izpostavlja še zahtevne postopke certificiranja ter pridobivanja dovoljenj za uporabo netretiranega (nerazkuženega) semena.

Osip kvalitetnih kmetov

S kombinacijo obojega – z vzdrževanjem in selekcijo slovenskih avtohtonih sort in pridelavo ekološkega semena na slovenskih tleh – se ukvarjajo v semenarski hiši Amarant Kooperativa, d. o. o. »S ponudbo sledimo povpraševanju, ki iz leta v leto raste. Trenutno imamo okoli 400 sort zelenjavnic in zelišč ter 13 slovenskih avtohtonih sort. Prijavljamo tudi nove sorte, a za določene enostavno ni genskega materiala. V zadnjih dveh letih se je za okoli petkrat povečala prodaja sadik, saj so semena večini odjemalcev predraga,« ugotavlja Fanči Perdih, glavna organizatorka ekološke slovenske pridelave v hiši Amarant, kjer so se pred sedmimi leti na pobudo kmetov odločili za tržno pridelavo. V zadnjem obdobju so svoj status spremenili in se zaradi evropskih omejitev v zakonodaji iz sortne liste prepisali na vrtičkarsko. Svoje izdelke tržijo prek spleta, na tržnici in na sedežu kooperative. V podjetju se poleg pridelave semen ukvarjajo z vzgojo in tehnično podporo kmetom, kooperantom, ki pridelujejo seme. »Trenutno je največji problem dobiti kvalitetne kmete. Vsako leto v uk vzamem pet do osem kmetov in po dveh letih se pokaže, ali bo kdo ostal. Običajno ostane eden,« opaža Perdihova, ki kmete uči, kako pravilno pridelati seme. Dodatni problem opaža tudi pri pridobivanju evropskih sredstev za promocijo ekološke pridelave, ki se večinoma pretakajo v promocijo hrane, ne pa semen.

Izmenjava semen

Menjava semenskega materiala med vrtičkarji in kmeti je nekakšna alternativna pot pridelave, ki naj bi bila v zadnjem času vse bolj priljubljena in v katero sicer veljavna zakonodaja ne posega. »Izmenjava je bolj krinka za interno prodajo in promocijo. Pri tem gre za zaupanje obeh vpletenih strani. Pravo izmenjavo je težko izvajati, saj bo tisti, ki zna pridelati seme, to tudi naredil. Tisti, ki pa ne zna, ga išče in ga nima s čim zamenjati. Običajno večina domačega semena ne zadosti višjim standardom semenskega materiala – problematične so zlasti buče in kapusnice,« je nov vrtičkarski trend komentirala Perdihova.

Semenska banka in skrb za dediščino

Skrb za biotsko raznolikost sort in vrst kakovostnih kmetijskih rastlin je vse bolj prisotna tako med posamezniki, ki se zatekajo k izmenjavi, in skupinami kot med vladnimi institucijami, nevladnimi organizacijami in podjetji. »Dobro sodelovanje med njimi je pomembno tako pri zbiranju kot razmnoževanju semen, ki so shranjena v nacionalni zbirki Slovenske rastlinske genske banke,« je zapisano v strokovnem besedilu nacionalnega projekta Sejemo avtohtona slovenska semena. Slovenska rastlinska genska banka že od leta 1995 zbira, evidentira in vrednoti avtohton genski material, katerega lastnosti bi se lahko ob množičnem opuščanju gojenja posameznih vrst kmetijskih rastlin izgubile.

In kot je poudarjeno v omenjenem besedilu, se v zadnjem času ponovno obuja zanimanje za dediščino lokalno prilagojenih domačih ali udomačenih sort, populacij kmetijskih rastlin in zelenjadnic, kar vodi v preporod pridelovanja, shranjevanja in samooskrbe s semenom predvsem vrtičkarjev in ekoloških ter malih pridelovalcev.


Sorodni članki

Za počitnice lahko izberete turistične kmetije z EKO certifikatom

Foto: arhiv ZTKSTuristične kmetije z EKO certifikatom ponujajo možnost edinstvenih doživljajsko obarvanih počitnic ob odlični, ekološko pridelani hrani. Omogočajo spoznavanje od blizu, kako se prideluje ekološka hrana. V Sloveniji lahko izbirate med več kot 60 ekološkimi kmetijami, ki vas odprtih…

Več...

Potrošniki zaupamo oznaki ekološko

Ekološka pridelava je oblika in način kmetovanja, ki spoštuje naravne življenjske cikle. Ta način minimizira človekov vpliv na okolje in obratuje tako naravno, kot je mogoče. Hrana, ki je pridelana, predelana in porabljena v lokalnem okolju, je zaradi svežine kakovostnejša…

Več...

Ekološko + lokalno na Zemljevidu ponudnikov lokalno pridelane hrane

Na portalu Naša super hrana lahko najdete zemljevid slovenskih ponudnikov lokalne hrane v vašem okolju https://www.nasasuperhrana.si/zemljevid-lokalni-ponudniki-hrane. Na zemljevidu lahko iščete po različnih kategorijah hrane in kriterijih. Tako lahko poiščete lokalne pridelovalce mlečnih izdelkov, zelenjave, sadja ali mesnih izdelkov v svoji…

Več...

Ekološko + lokalno v času nosečnosti

Potrošnica ekološko pridelane hrane Ana Zorec pove, da je za prehrano skrbela že pred nosečnostjo, ampak da je v času nosečnosti prehrana še toliko bolj pomembna in sama nakupuje skoraj izključno samo ekološko pridelane izdelke. Opaža, da je takšnih izdelkov…

Več...
Vas zanima naša super hrana in aktualno dogajanje v Sloveniji?
Ostani na tekočem