Meso ne povzroča raka, njegova napačna raba pa ga lahko! | Meso | Miti in zmote

Meso ne povzroča raka, njegova napačna raba pa ga lahko!

Marija Merljak 12.11.2015

Pogovor z Marijo Merljak, univerzitetno diplomirano inženirko živilske tehnologije in strokovnjakinjo za prehrano

Nedavno je javnost močno razburkala raziskava Svetovne zdravstvene organizacije (WHO – World Health Organization), po kateri naj bi bilo uživanje mesa zelo rakotvorno. Po vaši oceni so bili rezultati zavajajoči?

Na dva pomembna načina, da. Prvi bi bil, da so znanstveniki razmišljali kot znanstveniki tudi v fazi posredovanja informacij javnosti. Znanstveniki svojo govorico med sabo dobro razumejo, v navadnem človeku pa lahko to ob morebitnih nejasnostih pri predmetu debate sproži strah, zmedo ali vsaj dvom. In tudi zato je prišlo do tako burnih reakcij. Govorimo vendarle o mesu, ki je eno osnovnih živil! Brez njega na dolgi rok ne moremo ohraniti zdravja, saj so beljakovine gradivo za obnovo celic, imunskega sistema in hormonov, skrbijo pa tudi za pravilno delovanje možganov. Posledice pomanjkanja mesnih beljakovin skupaj z določenimi vitamini in minerali niso takoj opazne, a se pokažejo po nekaj letih.

In kateri je drugi način?

Zelo me je zmotilo, da znanstveniki Svetovne zdravstvene organizacije sploh niso sporočili, od kod je preučevano meso prišlo – kako so živali redili, ali so se prosto pasle, ali so imele mirno življenje in so jih v zimskem času krmili s senom, ali pa so bile iz intenzivne hlevske reje, krmljene s silažo in močnimi krmili, zbite tesno skupaj, brez možnosti gibanja in sploh nikdar niso videle neba in zelene trave!

Zakaj je to tako pomembno?

Ker zgoraj naštete krutosti živalim povzročajo hud stres in povečujejo možnost prenosa bolezni z goveda na govedo, s prašiča na prašiča … Kar seveda pogosto zahteva zdravljenje z antibiotiki in drugimi zdravili. Obstajajo recimo primerjalne študije o različni strukturi maščobnih kislin v mesu pašne živine in živine iz intenzivne reje. Če govorimo o splošni vsebnosti hranil, zija med tema dvema kategorijama živali gromozanski prepad. Tovrstne primerjalne raziskave so izvajali tudi na naši Biotehniški fakulteti v Ljubljani. Pozor! Prof. dr. Tone Vidrih je ugotovil, da vsebuje meso pašne živine veliko konjugirane linolne maščobne kisline, ki deluje antikancerogeno! Torej proti raku!

V javni debati vsled raziskave smo lahko izvedeli, da je zelo pomembno tudi, kako meso pripravljamo.

Ena sama nepravilna peka, pri kateri meso prepečemo ali celo zažgemo (ali pa cvremo v starem, za cvrtje neprimernem oziroma prekomerno ogretem olju!), lahko naredi več škode kot vse meso in mesnine, ki jih pojemo v enem letu. Pri čemer poudarjam, da podobno velja tudi za zažgan krompir ali kako drugo rastlinsko živilo!

A ko govorite o raziskavi WHO, ki smo si jo vzeli za izhodišče, radi dodate, da jo v pavšalu ocenjujete kot pozitivno. Kako to?

Osnovni namen je bil gotovo dober. Pri WHO so se očitno namenili nagovoriti predvsem tiste ljudi, ki pojejo preveč mesa. Mnogi ga danes v tej dobi obilja gotovo pojejo preveč in obenem premalo recimo vlaknin in sadja, kar vsekakor lahko vodi v zelo hude zdravstvene težave. Poleg tega je zame vsaka širša javna debata o naši prehrani zelo dobrodošla. O vsem tem se premalo pogovarjamo. Hrana je vendar ja ena ključnih gradnikov naše prihodnosti! Vsaka taka ‘afera’ pomaga na dolgi rok ozaveščati kupca, da mora še kako pozorno preučevati etikete na kupljenem mesu, da mora biti pozoren tudi na sledljivost – da torej tudi pri mesu cena ne sme biti najpomembnejši faktor pri nakupu!

Vaša osebna prehranjevalna doktrina stavi na pestrost, kajne?

Samo raznovrstna prehrana, ki črpa tako iz rastlinskih kot živalskih virov, zraven pa razume in čim bolj povečuje sinergični vpliv med sestavinami, je zares zdrava. Vsakršna okrnjenost te celovitosti prej ali slej privede do težav.

Kako pa je s predelanim mesom? Na njegovo domnevno škodljivost je raziskava še posebej opozorila …

Problem vsekakor lahko nastane pri predelanem mesu živali iz intenzivne reje. Ta uboga bitja so zaradi vsega tistega stresa pogosto povsem izčrpana, njihovo meso ima drugačno strukturo in je tudi precej manj obstojno kot meso živali iz proste reje. Zaradi slabše trajnosti zahteva v predelavi veliko več raznih dodatkov. In prav ti dodatki so največja grožnja zdravju.

A ekološkega mesa iz proste reje si mnogi slovenski kupci preprosto ne morejo privoščiti. Kaj jim svetujete?

Tudi med slabšimi vrstami mesa je mogoče najti take, ki niso preveč škodljive. Naj ponazorim: slabša salama ni nujno slabša za zdravje. In če v njej ni toliko beljakovin za obnovo telesa in mišic, je lahko v njej toliko več beljakovin za pomoč pri gradnji našega vezivnega tkiva. Poleg tega zna mesna industrija danes narediti tudi cenejše izdelke s popolnoma varnimi dodatki. Težava je, da potrošnik vsega tega ne more vedeti, dokler ga o tem nekdo na primeren način ne pouči.

Lahko kupec v pavšalu zaupa slovenski mesni industriji?

Sama slovensko mesno industrijo dobro poznam, saj sem delala v njej, in zato dobro vem, kako se trudi pri nadzoru izvora surovin in predelavi. Vsi členi verige se zavedajo, da s svojimi tehnološkimi postopki neposredno vplivajo na kakovost živila v prodaji. Celovit nadzor prireje in predelave je dandanes na tako visoki ravni, da slovenskemu mesu lahko zaupamo. Slovenski rejci so na splošno pošteni in napredni kmetje. Dobro so seznanjeni s principi kmetovanja po trajnostnih načelih, kar pomeni, da jim je bolj kot hiter zaslužek pomembno vzrediti kakovostno živino.

Kolikokrat na teden in po kakšnem mesu posegate vi osebno?

Ne jem ga ravno vsak dan. In ko si ga pripravim, imam najraje kako mineštro ali obaro na zelenjavni osnovi, noter pa dam predvsem kak kos mesa s kostmi. Ampak zelenjava je res poglavitna! Veste, sama enostavno ne morem jesti mesa brez zelenjave. Naše telo je bilo zgrajeno za to kombinacijo. Ravno zelenjava pomaga, da telo najbolje izkoristi vsa hranila v mesu. Če ne pazimo na to, se nam meso v telesu pogosto ne razgradi – to pa na dolgi rok gotovo lahko povzroči raka!

Če strnemo: Meso ne povzroča raka, napačen način življenja, kamor sodi tudi napačen način uporabe mesa, pa ga vsekakor lahko?

Lepo povedano. Ne zapičimo se samo v meso: prehitro in enostransko prehranjevanje je veliko večji sovražnik človekovega zdravja. Moj nasvet je, naj nikar tako ne hitimo, vzemimo si vendar malo več časa za skrbno načrtovanje prehrane naše družine! Vpeljimo koncept tedenskega planiranja, obenem pa si vzemimo tudi dovolj časa za pripravo – torej kuhajmo s pozornostjo, ljubeznijo in čim manj stresa. Z denarjem in časom varčujmo raje pri čem drugem, ne ravno pri zdravju!


Sorodni članki

Poznavanje porekla mesa je ključnega pomena

Prepoznati meso, ki je v celoti pridelano in predelano v Sloveniji, je pri nas preprosto, saj ga označuje znak »izbrana kakovost - Slovenija«. V shemo, ki zagotavlja slovensko poreklo, kratke dobavne poti in sledljivost mesa, so vključeni številni slovenski rejci…

Več...

Klemen Janežič: »Meso slovenskega porekla je na policah trgovin moja prva izbira«

Obisk restavracije in uživanje ob kulinariki je priljubljena oblika druženja za številne ljudi. Ste se kot ljubitelj mesnih jedi kdaj vprašali, od kod izvira meso, ki so vam ga postregli v restavraciji? Številni gostinski obrati so prepoznali dodano vrednost živil,…

Več...

Igor Radulović: »Kakovostno meso je sveže, lokalno in okusno«

Izbor kakovostnih sestavin je pomemben korak pri pripravi hrane tako v restavraciji kakor tudi doma. Sveže, lokalno in okusno so tri usmeritve, ki jim sledijo v restavracijah Jack & Joe v Mariboru in Limbušu. Obe sta znani predvsem po okusnih…

Več...

Izidor Krivec: »Potrošnikom ponujamo kakovostno meso lokalnih rejcev« 

Trgovske police se šibijo pod raznoliko ponudbo mesnih dobrot. Na kaj moramo biti potrošniki pozorni pri nakupu mesa in kako izbrati najboljše? O kakovosti, sledljivosti, nadzoru in poreklu govejega mesa in mesnih izdelkov smo se pogovarjali z Izidorjem Krivcem, predsednikom…

Več...
Vas zanima naša super hrana in aktualno dogajanje v Sloveniji?
Ostani na tekočem