Mala čebela rešuje veliki svet

Svetovni dan čebel (World Bee Day) bomo letos, ravno na pobudo Slovenije, praznovali prvič. Čebelica za pridnost v šoli, kranjska čbelica, panjske končnice, zdravilni čebelji izdelki, ljudski pregovori, apiturizem, čebelarske poti … Toliko pomembnih stvari pri nas je povezanih z malo ‘bučêlo’ (arh. čebela), neprecenljive vrednosti, ki je po planetu letela že pred milijoni let, danes pa celo rešuje sodobni svet. 

Čebele na svetovni ravni pomagajo skupaj z drugimi opraševalci oprašiti skoraj tri četrtine vseh rastlin, s katerimi proizvedemo 90 odstotkov svetovne hrane. Upoštevajoč tovrstno matematiko, bi se čebelam morali zahvaliti za hrano pri vsaki tretji žlici! V zadnjih letih se je število čebel močno zmanjšalo, kar vzbuja skrb za gospodarstvo in prehransko varnost. Evropska unija zato veliko pozornosti namenja zaščiti čebel, uredbe omejevanja pesticidov iz leta 2013 pa bo v letošnjem letu še strožje nadgradila. Veliko lahko naredimo tudi posamezniki.

Zakaj je prav 20. maj svetovni dan čebel?

Čebelarstvo je kmetijska dejavnost, ki že tisočletja kar najbolj predano sledi naravi in njenim ciklom. Na severni zemeljski polobli je mesec maj čas bujnega cvetenja rastlin, pa tudi razvoja čebel. V tem istem času je na južni polobli planeta sezona ‘žetve’, tj. uporabe medu in medenih izdelkov. Krog je sklenjen in 20. maj se bo od letos naprej simbolično posvečal ne le medonosnim čebelam, ki jih je na svetu 20.000 vrst, v Sloveniji pa 550, temveč vsem, tudi divjim opraševalcem, kamor sodijo čmrlji, čebele samotarke, muhe trepetavke, ponekod celo netopirji.
20. maj pa je tudi rojstni dan Antona Janše (1734-1773), ki velja za pionirja sodobnega čebelarstva in ga je cesarica Marija Terezija imenovala za stalnega učitelja na novi šoli za čebelarstvo na Dunaju. Učil je resnice, ki jih je znanost potrdila veliko kasneje.

Kar je Izrael za verne, je Slovenija za čebelarje

Slovenija je prva dala pobudo OZN za uvedbo svetovnega dneva čebel – 20. maja in s prizadevanji vztrajala dobra tri leta. Danes, le nekaj mesecev po uvedbi, jo podpirajo vse države članice OZN, 115 držav pa je  sopodpisnic. Gilles Ratia, nekdanji predsednik svetovne čebelarske organizacije APIMONDIA, je dejal celo: »Tako kot naj bi vsak veren posameznik vsaj enkrat v življenju obiskal Izrael, tako bi moral vsak čebelar vsaj enkrat obiskati Slovenijo.«

Čebele skrbijo za nas, mi pa za njih

Kot posamezniki lahko za slovenske čebel’ce poskrbimo tako, da: zasejemo medovite cvetlice povsod, kjer je mogoče (travniki, vrtovi, balkoni, terase …), kupujemo med in čebelje pridelke pri lokalnih čebelarjih, o tradiciji in ljubezni do čebelarstva spregovorimo z otroki, travnike kosimo šele po njihovem cvetenju, posegamo po izdelkih za preventivo zdravja iz medu in ne kemije ipd.

Nika Pengal, Apiterapevtka in čebelarka-ambasadorka, je med drugim inovatorka. Je zmagovalka projekta Štartaj Domžale, z medenim žvečilnim gumijem ČUBI (chew-bee), o čebelah pa je spregovorila z velikim občudovanjem: »Čebele so neverjetne. Dajejo nam zdravje. Pridne so, predane, požrtvovalne. Osredotočene in neusmiljene pri doseganju cilja. Moraš jih imeti rad, jih ceniti in preprosto sprejeti, da boš vedno presenečen, ko prideš z njimi v stik. One so bitja, ki v človeku še zbudijo čudenje.”

V turizmu pa medtem … od arhitekturnih do čebeljih palač

V tem trenutkov je v Sloveniji 33 čebelarjev, ki obiskovalcem ponujajo medena doživetja, obisk raznovrstnih čebeljih panjev in doživetij, povezanih s spoznavanjem čebel ter njihovih izdelkov. Kranjske čebele so naš nacionalni ponos, čebelarstvo pa panoga, v

Apiturizem postaja nov turistični hit

Kreativni turizem je v vzponu in apiturizem je predstavnik ravno takšne oblike ‘svežega’ turizma, ki v Sloveniji cveti. V letu 2016 smo bili izbrani za prvo trajnostno destinacijo sveta in tudi pri apiturizmu smo svetovni prvaki. V tej obliki gre za dosledno povezovanje narave in turizma, trendovskih zahtev po zelenem, eko, zdravju in well-beingu. Ne le to, Slovenija je prvakinja tudi v izobraževanju novega profila turističnih vodnikov. Status čebelarsko-turističnega vodnika (ČTV ali angleško Api-Guide) je edinstven na svetu.  

»Ustvarjamo novo dimenzijo potovanj, ki prispevajo k višji kakovosti življenja, ljudi izobražujejo in v njih razvijajo visoko stopnjo spoštovanja ter odgovornosti do naravnega, kulturnega in družbenega okolja«, pravi o poslanstvu turističnih poti ApiRoutes direktorica inovativne potovalne agencije Aritours in predsednica delovne skupine za apiturizem , ki deluje v okviru svetovne čebelarske organizacije APIMONDIA, Tanja Arih Korošec.

Api doživetja vključujejo: obiske čebelarjev in spoznavanje različnih, tudi avtohtonih vrst čebelnjakov, pokušine čebeljih pridelkov in izdelkov (med, medica, likerji, čaji, energijski napitki ipd.), obiske čebelarskih muzejev, predstavitve, izdelovanje okrasnih predmetov iz voska, poslikave panjskih končnic, peke peciv in druge medene dogodivščine.

Apiturizem je postal ključni segment zelenega gospodarstva in spodbuja slovensko čebelarstvo. Še dobro leto nazaj je bilo število partnerjev za polovico manjše, kot je danes. To kaže na to, da se usmerjeni razvoj apiturizma prebija med najpomembnejši segment turizma in da postaja strateški nacionalni produkt.

Zdi se kar prav, da slovenska čebela, naši čebelarji in čebelarstvo kot dejavnost v polni meri uživajo sloves najboljših. Zaslužijo si. Vrednost, ki jo nosijo za našo deželo kot tudi za naš planet, je neprecenljiva.

Viri:

Slike: Slovenia.info
Live Science (livescience.com)
www.apiturizem.si
www.worldbeeday.org/si
www.authentic-routes.com (Apiroutes)
www.apiturizem.si
www.rtvslo.si: Prepoved uporabe treh pesticidov

Praznovanje 1. svetovnega dneva čebel v Sloveniji
Slovenija in številni organizatorji dogodkov se zavzeto pripravljajo na premierno praznovanje svetovnega dneva čebel – 20. maja. Kaj bi se ne, saj smo svetovna čebelarska velesila, kot se je ob podpisu sporazuma slikovito izrazil minister Dejan Židan. Program dogodkov je pester, glavna ideja aktivnosti pa je premik v zavedanju čim večjega števila posameznikov, da lahko tudi mi storimo kaj dobrega za naše ‘brenčeče zdravilke’.