Majhnost ni ovira, če se združuješ

Pomembna je kakovost in ne količina

Spodbude pozdravlja tudi Iztok Vidic iz podjetja Aspega, ki na področju povezovanja deluje že nekaj let.

»Naše aktivnosti trenutno že potekajo, na primer pri jagodah in špargljih. Namreč pri teh je svežina tista, ki lahko zelo vpliva na nakupno odločitev. Slovenski pridelovalci lahko zaradi kratkih dostavnih poti to prednost izkoristimo, ob predpostavki seveda, da naši pridelki konkurirajo tudi po kakovosti.«

»Pomembno je,« pravi, »da pridelovalci prepoznajo pomen kakovostne pridelave. Velikim pridelovalcem iz tujine bomo s ceno težko konkurirali. Imamo manjši obseg pridelave in s tem višje stroške, ki vplivajo na veleprodajno ceno.« Prednost slovenskih pridelovalcev vidi v možnosti pridelave kakovostnih pridelkov, »pomembna je kakovost, pomemben je okus.« Poudarja, da bodo pridelovalci s povezovanjem lažje prisluhnili povpraševanju, se ustrezno pripravili in in ustvarili ustrezno ponudbo. Prednosti povezovanja so torej tako v načrtovanju prihajajočih sezon in kolobarja, ter posledično v poenotenju in izračunavanju priporočene cene, a opozarja, da »se bodo pridelovalci morali dogovorjenega tudi držati«.

Tradicija združevanja

Medtem ko v tujini poznajo različne oblike združevanja pridelovalcev, je tradicija združevanja pri nas vezana na kmetijske zadruge. Kmetijsko in gozdarsko zadružništvo na Slovenskem ima več kot 145 let bogate zgodovine in izkušenj. Zadruge so se v tem obdobju izkazale za učinkovite organizacije na trgu, ki povezujejo pridelovalce kmetijskih proizvodov v njihovi ponudbi na trgu in oskrbujejo potrošnika na podeželju in v mestu, navajajo pri Zadružni zvezi Slovenije.

V Sloveniji imamo 70.000 kmetijskih gospodarstev

S kmetijsko dejavnostjo se po podatkih SURS danes ukvarjajo na skoraj 70.000 kmetijskih gospodarstvih. Podatki zadnjega strukturnega raziskovanja kmetijstva v letu 2016 sicer kažejo, da se nadaljuje trend zmanjševanja števila kmetijskih gospodarstev. A v sektorju za kmetijske trge na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pravijo, da se na drugi strani izboljšuje velikostna struktura gospodarstev, kar vpliva tudi na višanje produktivnosti. Dodajajo, da žal še zmeraj ostaja zaskrbljujoča starostna struktura gospodarjev.

Pridelava zelenjadnic

Stopnja samooskrbe je količnik med domačo pridelavo ter domačo porabo in kaže v kolikšni meri domača pridelava pokriva domačo porabo. To velja za izračunavanje vseh bilanc proizvodnje in porabe, tudi za zelenjavo. Domača pridelava zelenjave pomeni pridelavo na kmetijskih gospodarstvih v Sloveniji, ki jo objavlja SURS in nima nobene povezave s prodajo zelenjave (niti odkupom niti ne prodajo npr. na tržnicah, v trgovskih centrih ipd.). Vključena je tako pridelava, namenjena za prodajo kot tudi za lastno porabo kmetijskih gospodarstev. Pri uradnih izračunih stopnje samooskrbe z zelenjavo ni upoštevana pridelava zelenjave izven kmetijskih gospodarstev (npr. vrtičkarstvo). Za izračunavanje stopnje samooskrbe sta sicer ključna podatka o izvozu ter uvozu zelenjave, pri čemer uvoz zelenjave vedno pomeni le uvoz. Pri uradnih izračunih stopnje samooskrbe morebitna naknadna sprememba porekla torej nima vpliva.

Obseg pridelave zelenjadnic v posameznem letu je odvisen od površin, na katerih se prideluje zelenjava, in povprečnega hektarskega pridelka. Tako pri pridelavi za prodajo (t. i. tržna zelenjava) kot tudi pri pridelavi za lastno oskrbo kmetijskih gospodarstev obseg raste. Podatke o strukturi in vrednosti pridelave zelenjadnic smo pridobili za leto 2016. Skupni pridelek šteje 106 tisoč ton, kar je 14 odstotkov več kot v letu 2015. Od tega je bilo 61 tisoč ton tržnih, kar pa predstavlja 21 odstotkov več kot v letu 2015. Evidentiran odkup, torej odkup in prodaja na tržnicah, šteje 15 tisoč ton (porast za 21 odstotkov glede na leto 2015), kar pa je malo in kaže na slabo izkoriščenost potenciala, ki ga predstavlja organizirana oblika skupnega načrtovanja pridelave in trženja zelenjave. Uvoz sveže zelenjave v letu 2016 znaša 101 tisoč ton, kar je dobre 3 odstotke manj kot v letu 2015. Uvoz vse zelenjave, sveže in predelane, ostaja enak kot v letu 2015, to je 164 tisoč ton.

Poraba zelenjave raste

Letna poraba zelenjave je leta 2016 znašala 113 kilogramov na prebivalca, kar je za 5 odstotkov več kot v letu 2015, od tega kar 84 kilogramov sveže zelenjave. S svežo zelenjavo smo bili v letu 2016 samooskrbni v 55 odstotkih (4 odstotke več kot v letu 2015).

A pridelava je v veliki meri odvisna od vremenskih razmer, saj skoraj 95 odstotkov pridelave poteka na prostem. Na ministrstvu dodajajo, da je priložnosti za tehnološki razvoj še veliko. Prednosti združevanja pa, da so predvsem v tem, da bodo pridelovalci v večji meri skupaj načrtovali pridelavo in skupaj nastopali na trgu. Drug drugemu pridelovalci ne bodo konkurenti, povezani bodo imeli priložnost graditi in utrjevali temelje za boljši pogajalski položaj v verigi oskrbe z zelenjavo.

Kako torej do večjega obsega pridelave zelenjave?

Če torej govorimo o povečanju obsega pridelave zelenjave, moramo imeti v mislih tako povečanje površin, na katerih se prideluje tržna zelenjava kot tudi povečanje hektarskih pridelkov, t.j. produktivnosti in konkurenčnosti pridelave. To je nedvomno najbolj povezano z:

• zmanjšanjem odvisnosti pridelave od vremenskih pogojev in s tem podaljšanjem sezone pridelave (pridelava v zaščitenih prostorih);
• ustreznim prenosom znanj glede tehnologije;
• učinkovitim prenosom znanj glede visokotehnološke pridelave zelenjave, ki bi omogočala tudi celoletno pridelavo določenih vrst zelenjave, kar v Sloveniji omogočajo predvsem energetske priložnosti kot npr. geotermalna energija, lesna biomasa;
• z združevanjem za namene načrtovane pridelave in skupnega nastopa na trgu (organizacije proizvajalcev v sektorju sadja in zelenjave ter skupine proizvajalcev za sadje in zelenjavo), s čimer se izboljšuje tako konkurenčnost kot tudi moč pridelovalcev v verigi oskrbe z zelenjavo.

Preberite tudi:

• Pomembno je, kaj dobijo na krožnik
• Lokalna hrana ima največ hranil
• Idealni cikel