Lupinasto sadje bogati našo prehrano

V Sloveniji prevladuje sonaravna pridelava lupinastega sadja

Zgodba o kakovostnem lupinastem sadju se začne v nasadih. Strokovnjakinja dr. Anita Solar pojasnjuje, da slovenski pridelovalci v svojih nasadih uporabljajo okolju in pridelovalcu prijazne tehnologije pridelave.

Precej nasadov v Sloveniji je oskrbovanih po načelih integrirane in ekološke pridelave. V primerjavi z velikimi, t. i. industrijskimi pridelovalci v tujini, je za naše nasade značilna bolj konservativna, včasih tudi ročna obdelava in sonaravna pridelava z zgolj najbolj nujno uporabo kemičnih sredstev. Tehnološki postopki, kot so rez, gnojenje, obdelava tal, varstvo pred boleznimi in škodljivci ter redno in pravočasno pobiranje, ustrezno sušenje, luščenje in skladiščenje zagotavljajo dolgotrajno kakovost plodov.

Lupinasto sadje je vključeno v shemo »izbrana kakovost«.

Del slovenskih pridelovalcev in predelovalcev lupinastega sadja se je vključil v nacionalno shemo kakovosti živil, imenovano »izbrana kakovost«. Sadje in izdelki s sadja, ki so pridelani oziroma predelani skladno z zahtevami te sheme, pridobijo oznako »izbrana kakovost – Slovenija«. Ta označuje izdelke, torej tudi lupinasto sadje, s posebnimi lastnostmi, ki so redno kontrolirani ter v celoti pridelani in predelani v Sloveniji. Znak lahko uporabljajo samo pridelovalci oziroma predelovalci s pridobljenim certifikatom s strani neodvisnega kontrolnega organa.

Slovensko lupinasto sadje po kakovosti izstopa in se loči od marsikaterih uvoženih plodov

»Ravno po kakovosti se slovensko lupinasto sadje iz sortnih nasadov loči od marsikaterih uvoženih plodov, ki jih najdemo na domačem trgu. Najpogosteje boste slovenske pridelke našli na tržnicah, v trgovinah z ekološkimi živili, pogosta je tudi direktna prodaja od pridelovalca do kupca,« svetuje dr. Solarjeva.

Za pridelavo kakovostnih plodov pridelovalci skrbno izbirajo sorte lupinastega sadja. Pri orehih dajemo prednost takim, ki spomladi pozno ozelenijo, da jih ne prizadenejo pozne spomladanske zmrzali. Izbiramo sorte s kakovostnimi plodovi, ki morajo imeti tanko luščino, polno, okusno in čim svetlejše jedrce, ki se lahko dobro izlušči. Pri leski se za sorto odločimo odvisno od namena pridelave. Lešniki, ki jih uživamo kot namizno sadje in postrežemo v luščini, so debelejši in privlačnega videza, sorte za predelavo pa imajo drobnejše lešnike, ki morajo biti izenačeni, povrhnjica jedrc pa pri praženju lepo odstopa. Pri kostanju so najbolj zaželene sorte tipa maron z debelimi plodovi značilnih oblik, svetlečo lupino in povrhnjico, ki se ne zajeda v jedro, tako da se kostanj lepo lupi. Za dobro sorto mandlja pa velja tista, ki ima debele plodove s tanko luščino in velikim deležem lepo razvitih in okusnih jedrc.