Lokalna hrana je lahko darilo | Lokalno | Priporočila za uporabo v kuhinji, Zaščiteni proizvodi

Lokalna hrana je lahko darilo

Okusna lokalna hrana je lahko odlično darilo. Izberite izdelke, ki nosijo označbe Zaščitena označba porekla, Zaščitena geografska označba ali Zajamčena tradicionalna posebnost. Za vas smo pripravili nekaj predlogov.

Slovenija se ponaša z izjemno raznolikostjo pokrajine, iz katere izvirajo tudi raznovrstni izdelki, ki imajo svoje edinstvene lastnosti in so značilni samo za izbrano mikro okolje.

Izberite dobrote s Krasa

Kraški izdelki

Kraška burja, denimo, daje poseben značaj mesninam, ki izvirajo s Krasa – v sušilnici naj bi se zrak večkrat dnevno zamenjal. Biti mora uravnotežen, ravno prav suh, okna na obeh straneh sušilnega obrata pa skrbijo za njegovo popolno uravnavanje. Vsi spodaj našteti izdelki so vključeni v evropsko shemo kakovosti, imenovano Zaščitena geografska označba. Tovrstni kmetijski pridelki ali živila imajo posebno kakovost, sloves ali druge značilnosti ter izvirajo iz določene regije, kraja ali države.

Kraški pršut

Ugodne podnebne razmere na Krasu vplivajo na razgibano dinamiko enoletnega sušenja in zorenja te priljubljene mesnine, kar se odraža v senzoričnih lastnostih: barvi, teksturi in bogato izraženi aromi.

Kraška panceta

Je suhomesnati izdelek s Krasa značilne pravokotne oblike. Natančna odbira mesnate slanine, suh postopek soljenja z morsko soljo in pravilno sušenje panceti dajejo značilne senzorične lastnosti, nežno teksturo, polnost vonja in sladek neslan okus.

Kraški zašink

Tradicionalni suhomesnati izdelek s Krasa je proizveden iz kakovostne svinjske vratovine brez kosti. Za njegovo proizvodnjo je značilen suh postopek, zašink pa ima značilen, rahlo slan okus.

Podarite kakovosten slovenski med

Slovenija se nahaja na stičišču alpskega, subpanonskega, dinarskega in submediteranskega območja, zaradi česar je rastlinski svet zelo pester. To omogoča idealne pogoje za pridelavo zelo kakovostnega slovenskega medu različnih vrst.

Kočevski in kraški med

Z Zaščiteno označbo porekla se ponašata Kočevski gozdni med in Kraški med. Ta označba zajema kmetijske pridelke in živila, ki izvirajo iz določene regije, kraja ali države. Proizvodnja je geografsko omejena, kakovost in značilnosti kmetijskega pridelka ali živila pa so izključno ali bistveno posledica geografskega okolja ter njegovih naravnih in človeških dejavnikov.

Slovenski med

Z zaščiteno geografsko označbo pa je zaščiten Slovenski med. Ta shema kakovosti zajema kmetijske pridelke in živila, ki izvirajo iz določene regije, kraja ali države, le da je povezava med geografskim območjem in končnim proizvodom manj tesna kot pri zaščiteni označbi porekla. To je med, ki je pridelan na območju celotne Slovenije. Zanj so značilne visoke kakovostne zahteve, najpogostejše vrste pa so akacijev med, lipov med, kostanjev med, hojev med, smrekov med, cvetlični med in gozdni med.

Izberite slovenski sir z značilno aromo

Svežina zraka v goratih in hribovitih predelih države ter neokrnjeno okolje sta prednosti, ki ju lahko okusimo skozi kakovostne slovenske sire. Zaščiteni so z označbo Zaščitena označba porekla. Njihova proizvodnja je geografsko omejena, kakovost in značilnosti teh kmetijskih pridelkov in živil pa so izključno posledica okolja ter naravnih in človeških dejavnikov. To pomeni, da je vsak izdelek že postal del kraja in ima svojo privlačno, lokalno zgodbo, ki govori o tradiciji, lokalnih značilnostih in posebnostih izdelkov in pokrajin, v katerih nastajajo.

Slovenski siri

Sir Tolminc

Sir Tolminc je okrogle oblike z gladko skorjo in redkimi očesi v velikosti leče ali graha. Tolminci so vse do danes ostali zvesti tradiciji in ohranili izvirno tehnologijo izdelave sira s prepoznavnimi senzoričnimi lastnostmi.

Bovški sir

Bovški sir je proizveden iz surovega ovčjega mleka avtohtone pasme Bovška ovca in njenih križank, lahko pa se mu doda največ 20 % kozjega oziroma kravjega mleka.

Sir Mohant

Sir Mohant se proizvaja na geografskem območju Bohinja. Je mazav mehki sir belkasto rumene barve s posebnim, značilnim vonjem in okusom. Še danes se proizvaja v skladu s tradicionalnim postopkom, ki se je prenašal iz roda v rod.

Oljčno olje je darilo, s katerim ne morete zgrešiti

Oljčna olja

Slovenska oljčna olja so bila v preteklosti že večkrat nagrajena in izstopajo po zelo značilnem okusu. Izberete lahko ekstra deviško oljčno olje Slovenske Istre, ki je bilo iz oljke pridobljeno izključno z mehanskimi postopki in ni ne kemijsko ne toplotno obdelano ter ne vsebuje nobenih aditivov. Ekstra deviško oljčno olje predstavlja najvišjo, torej najbolj kakovostno kategorijo. Druga vrsta olja je Oljčno olje Istra, ki je ekstra deviško oljčno olje, pridobljeno neposredno iz plodu oljke, izključno z mehanskimi postopki. Za to olje je značilen srednje do intenzivno izražen in značilen vonj po svežem plodu oljke, okus spominja na zdrav in svež plod oljke, s srednje izraženo grenkostjo. Obe olji sta zaščiteni z označbo Zaščitena označba porekla.

Podarite tradicionalni slovenski sladici

Tudi slovenske sladice imajo svoj značaj in najbolj znani sta zagotovo prekmurska gibanica ter potica. Nosita oznako Zajamčena tradicionalna posebnost, ki je evropska shema kakovosti, s katero se zaščitijo predvsem receptura ali način priprave ali njegova sestava. Te kmetijske pridelke ali živila proizvajajo vsi, ki se držijo predpisane recepture, postopka in oblike.

Gibanica in potica

Prekmurska gibanica

Prekmurska gibanica je dobila ime po narečni besedi güba, kar pomeni guba. Ima svojevrsten recept, ki se prenaša iz roda v rod ter edinstven način izdelave, ki zahteva veliko spretnosti, natančnosti in znanja.

Slovenska potica

Slovenska potica je ena izmed najbolj prepoznavnih slovenskih tradicionalnih prazničnih jedi. Sedanja značilna oblika slovenske potice, spečene v posebnem lončenem ali kovinskem pekaču, imenovanem potičnik ali potičnica, je stara nekaj več kot dvesto let.


Sorodni članki

Ob dnevu jabolk poudarek na prednostih lokalnega sadja

21. oktober – dan jabolkV okviru kampanje Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v sodelovanju s slovenskimi pridelovalci in predelovalci sadja organizira poseben dogodek, na katerem se bodo na šestih lokacijah po Sloveniji obiskovalcem stojnic delila jabolka z znakom »izbrana…

Več...

Zakaj je dobro posegati po ekološki lokalni hrani?

Ekološka hrana ni zgolj še en „trend“ na področju prehranjevanja, temveč je dejansko nujen in nepogrešljiv temelj tako za zdravje sodobnega posameznika kot tudi za okolje in družbo kot celoto. Kadar ekološka hrana izvira iz lokalnega okolja, pa se njene…

Več...

Ekološki kmet Macerl: Zame je ekološko kmetovanje logična izbira

Pogovarjali smo se z Urošem Macerlom, ekološkim kmetom, ki je izpostavil nekatere pomembne vidike ekološkega kmetovanja. Poudaril je, da je tak način pridelave podvržen strogim pravilom, zaradi česar je lahko tudi zaupanje potrošnikov v ekološko pridelavo večje, saj vedo, da…

Več...

Zakaj izbrati slovensko jagodičevje?

Dr. Darinka Koron z Oddelka za sadjarstvo, vinogradništvo in vinarstvo na Kmetijskem inštitutu Slovenije izpostavlja, da lahko lokalno pridelano jagodičevje uživamo skozi vse leto – sveže, zamrznjeno ali predelano v najrazličnejše dobrote.Slovenija je pravi sadni raj, v katerem je sadje…

Več...
Vas zanima naša super hrana in aktualno dogajanje v Sloveniji?
Ostani na tekočem