Kupci znaku »izbrana kakovost – Slovenija« zaupajo tudi zaradi dodatnih kontrol

Nataša Žnidarič iz Skupine Panvita nam je zaupala vse, kar moramo pomembnega vedeti o kontrolah v predelovalnem obratu perutninskega mesa: kakšne kontrole se izvajajo, zakaj se predelovalci strinjajo z njimi in se jim zdijo potrebne, kakšne so sankcije, če se teh zahtev ne bi držali, in kakšne so posebnosti slovenske reje ter predelave perutninskega mesa.

Izdelki z znakom »izbrana kakovost – Slovenija« so stoodstotno kontrolirani od nastanka surovine do trenutka, ko jih potrošnik odnese iz trgovine. To seveda pomeni, da so ti izdelki kontrolirani tudi v vašem predelovalnem obratu. Kakšne so te dodatne kontrole, ki so potrebne za shemo »Izbrana kakovost«?

Imamo notranje kontrole, ki jih izvajamo znotraj podjetja – na primarni ravni (v reji piščancev) ter na sekundarni ravni (v proizvodnji), poleg tega pa se izvajajo tudi zunanje kontrole s strani zunanje inštitucije, v našem primeru je to Bureau Veritas, ki pri nas izvaja presojo tudi za druge standarde.

Dodatne kontrole se torej delijo na notranje in zunanje. Kakšne so vaše lastne, notranje kontrole? Kdo jih izvaja in zakaj, kako pogosto se izvajajo? Kaj vse preverjate in na katerih stopnjah predelovalnega procesa?

Primarne notranje kontrole izvajajo tehnologi na terenu, v rejah (pri rejcih piščancev), in sicer v vsakem turnusu dvakrat. To pomeni, da kontroliramo vse od dan starih piščancev do njihove odpreme v proizvodnjo. Rejci imajo pet do šest turnusov na leto, to se pravi, da naši tehnologi kontrole pri rejcih izvajajo 10- do 12-krat, včasih tudi več. Vsi naši rejci so posebej certificirani za shemo »Izbrana kakovost«, kar pomeni, da so vsi piščanci, ki pridejo k nam na linijo, piščanci izbrane kakovosti. Nimamo nobenih težav glede označevanja ali ločevanja. Vsa krma, s katero so piščanci hranjeni, prihaja iz naše mešalnice. Zato vemo, da tudi vsa krma ustreza zahtevam specifikacije »Izbrana kakovost«. Tehnologi preverjajo le, ali rejci vse delajo v skladu s specifikacijo, in rejce opozarjajo, da morajo pred odpremo piščancev pravilno izpolniti izjavo o prehranski varnosti, kjer morajo označiti, da piščanci ustrezajo kriterijem za že omenjeno shemo. Ko se piščanci pripeljejo na linijo, se preveri tudi to. Pri rejcih pa seveda sami sočasno preverjamo še druge parametre, npr. težo, prirast, porabo krme ipd.

Sekundarne kontrole se izvajajo v proizvodnji. Vsi piščanci pridejo od certificiranih rejcev. Ob prevzemu se preveri, ali je to pravilno označeno. Nato se pravilno označevanje kontrolira tudi v fazah pakiranja in deklariranja. Tako ne more priti do nobene zamenjave, zmešnjave ali potvorbe, saj je vse vedno označeno, sledljivost je tako res zagotovljena. Vsi artikli imajo tudi v imenu izdelka kratico IK, pa tudi v imenu artikla na odpremnem dokumentu.

 

Kaj pa zunanje kontrole – kaj vse preverjajo? Kdo jih izvaja, kako pogosto? Ali so napovedane? Katere stopnje predelovalnega procesa preverjajo?

Preverjajo, ali se vse izvaja v skladu s specifikacijo. To izvaja zunanja inštitucija Bureau Veritas enkrat letno, po navadi pred potekom certifikata, ni pa točno napovedano, kdaj. Med letom pri spremembah (npr. prekinitev pogodbe z rejcem) to z njimi sproti usklajujemo in ažuriramo, da vnesejo popravke in jih sporočijo na ministrstvo. Ob kontroli preverijo vse stopnje že primarnega dela – od krme, transportnih poti in oznak na dokumentih, naprej pa vse faze predelovalnega procesa, pa tudi vhodne in izhodne količine.

 

Se vam zdi, da so dodatne notranje in zunanje kontrole za znak »izbrana kakovost – Slovenija« zahtevne? Kako se te kontrole dopolnjujejo z »običajnimi«, torej tistimi, ki niso povezane z znakom »izbrana kakovost – Slovenija«?

Dodatne kontrole ne zahtevajo nekega posebnega napora in časa, ker se lastni nadzor že tako izvaja vsakodnevno in teče kontinuirano. Sledljivost je zagotovljena že iz drugih zahtev, zato to preverjanje teče nekako »vzporedno«. Vodi se dodatna evidenca, recimo zapisnik o skladnosti izdelkov, ki se izpolnjuje dnevno. Notranje kontrole vzamejo nekaj časa, ker se vodijo zapisi o njih, recimo za vsakega rejca, ali je vse utečeno, in zato ni preveč zahtevno s povsem birokratskega vidika. Oboje kontrole se lepo dopolnjujejo.

 

Katerim kriterijem ste morali kot predelovalec zadostiti, da ste lahko vstopili v shemo »Izbrana kakovost«?

Glavni kriterij za piščančje meso je krma, ki po kriterijih za specifikacijo »Izbrana kakovost« ne sme vsebovati živalskih proteinov, kar zagotavljamo z lastno krmo. V njej ne sme biti krmil, ki so na negativni listi, s čimer tudi ni težav. Pri piščancih se glede na rastno obdobje uporablja različna krma, kar se tudi vse nadzira, evidentira in kontrolira. Ena od zahtev je tudi transport – poti morajo biti čim krajše, največ 200 km. Naša prednost je, da so naši rejci relativno blizu – najbolj oddaljen je 94 km stran, ostali so pa nekje med 20 in 30 km stran, pa tudi bližje. Naslednji zahtevi sta označevanje in sledljivost – označenost na zabojih, maloprodajnih etiketah, deklaracijah … Trenutno odkupujemo od 36 rejcev na različnih lokacijah. Slovensko poreklo ipd. sploh ni težava. Rejci dobivajo samo naše piščance in našo krmo – imamo lastno matično jato piščancev in valilnico ter mešalnico krme. Pri nas so izvaljeni, rejeni, zaklani, razkosani in pakirani.

 

Kot predelovalec se z dodatnimi kontrolami verjetno strinjate. Zakaj? Kako koristijo potrošniku, kaj mu zagotavljajo? Kako koristijo vam kot predelovalcu?

Menim, da je korist v tem, da potrošnika ozaveščamo in da nam lahko dejansko zaupa, da je to meso zares slovenskega porekla, da so bile živali zares rojene in rejene pri nas ter da so transportne poti zares kratke. To potrošniki čedalje bolj cenijo. Odsvetujem kupovanje tujega mesa, ki je cenejše, a toliko manj kakovostno in ima za sabo toliko več kilometrov.

 

Če se zahtev iz specifikacije za shemo »Izbrana kakovost« ne bi držali, bi verjetno sledile sankcije. Nam jih lahko opišete? Se strinjate z njimi?

Če se teh pravil ne bi držali, bi zagotovo najprej izgubili certifikat za shemo »Izbrana kakovost« in s tem možnost prodaje teh izdelkov. S tem bi izgubili tudi zaupanje kupca, kar je za nas najpomembnejše. Zato se s sankcijami seveda strinjamo.

 

Se vam zdi, da so kontrole ustrezne, da preverjajo vse, kar je bistvenega, da se potrošniku z izdelki, ki nosijo znak »izbrana kakovost – Slovenija«, zares zagotovi višja kakovost izdelkov?

Vsekakor so primerne. V našem primeru potrebe po poostrovanju vsekakor ni, ker imajo že vsi naši rejci certifikat za shemo »Izbrana kakovost«, zato je vse meso, ki pride v našo proizvodnjo, zagotovo ustrezno in zagotovljeno certificirano. Če bi obstajala možnost, da bi na liniji prišlo do mešanja mesa z znakom »izbrana kakovost – Slovenija« in konvencionalnega mesa, bi bila seveda potrebna še kakšna dodatna kontrola.

 

Kakšne so po vašem mnenju posebnosti slovenske predelave mesa? Kako se ta loči od predelave v tujini? Kakšne so njene prednosti?

Kot predelovalci smo mi zares majhni. Pred leti smo si ogledali proizvodnjo v Belgiji, kjer vse poteka masovno. Kako tam zagotavljajo sledljivost, težko ocenim. Naša prednost je zares v majhnosti, ki zagotavlja tudi bližino: najprej od rejca do predelovalnega obrata, nato pa od predelovalnega obrata do trgovine in kupca. Pomembni so tudi naši kratki roki trajanja – ne uporabljamo namreč kakih modificiranih dodatkov.

 

Kakšne pozitivne posledice prinaša shema »Izbrana kakovost«, so te že vidne?

Menim, da je znak že prepoznaven – zlasti po tem, ko so se certificirali tudi trgovci. Kupci znaku že zaupajo do te mere, da ga kupijo kljub morda višji ceni, kot jo imajo manj kvalitetni izdelki, kar pomeni, da končno prednost dajemo kakovosti, ne le količini.

 

Kako vidite prihodnost sheme »Izbrana kakovost«? Se vam zdi, da se potrošniki že zavedajo njenih prednosti in višje kakovosti mesnih izdelkov z znakom »izbrana kakovost – Slovenija«?

Menim, da je smisel in želja te sheme to, da bodo na slovenskih policah prevladali kakovostni slovenski lokalno pridelani izdelki. Gre za zaupanje domačemu, ki je pod nadzorom – že notranji nadzor je strog, zunanji (s strani zunanjih inštitucij) prav tako, poleg tega pa vse preverja še Urad za varno hrano. Da bi kaj spregledali, prikrili ali poneverili, je praktično nemogoče.

Zares se mi zdi pomembno, da se potrošniki zavedajo, zakaj je dobro posegati po teh izdelkih – da gre za kontrolirano proizvodnjo, slovensko poreklo in višjo kakovost.

Kupci znaku »izbrana kakovost – Slovenija« zaupajo tudi zaradi dodatnih kontrol
5 (100%) št. ocen: 2


Sorodni članki

Infografika: oznake na predpakiranem govejem mesu

Ko v trgovini izbiramo sveže predpakirano goveje meso, pogosto ne vemo, kateri od podatkov na embalaži je pravzaprav tisti, ki je za nas ključen. Kar nekaj izmed teh podatkov na embalaži je obveznih, in vsi ti so tam z istim…

Več...

Infografika: oznake na predpakiranem perutninskem mesu

Verjetno ste že opazili, da je slovensko predpakirano perutninsko in puranje meso, ki ga kupite v trgovini, opremljeno s precej oznakami. Veste, kaj pomenijo? Veste, kateri podatki morajo bitu obvezno navedeni, katere pa proizvajalci dodajo prostovoljno? Oglejte si v spodnji…

Več...

Pivka perutninarstvo oživila obrat nekdanje družbe MIP v Novi Gorici

Konec oktobra je Pivka perutninarstvo d. d. v Kronberku otvorila prenovljene prostore nekdanje družbe MIP, kar je za družbo pomembna pridobitev. Na novo lokacijo so preselili celoten oddelek predelave perutninskega mesa z letno proizvodnjo tri tisoč ton barjenih izdelkov. Celotna…

Več...

Kako veste, da jeste perutninsko meso 100-odstotno slovenskega porekla

Ko kupujete perutninsko meso, vedno izberite meso slovenskega porekla. Iskanje zares slovenskega lahko od vas zahteva določeno mero angažiranosti – vse podatke o poreklu morate poiskati na sledljivostni etiketi. Temu pa se lahko izognete: poiščite ali zahtevajte perutninsko meso z…

Več...
Vas zanima naša super hrana in aktualno dogajanje v Sloveniji?
Ostani na tekočem