Kunčji “ajmoht” in ajdov “sushi” v Grand Hotelu Union

Po dvanajstih napetih regijskih tekmovanjih se je v ljubljanskem Grand Hotelu Union prejšnjo sredo zaključil veliki finale petega cikla tekmovanja Kuhnapato. Hiter sprehod skozi imena tekmujočih nam pove, kako pestra druščina se je tam zbrala: Kul Dobjani iz OŠ Dobje, Škocjanske superwomen iz OŠ Frana Metelka Škocjan, Mljask iz OŠ Kolezija, Obrške mühe iz OŠ Središče ob Dravi in Strupene babe iz dvojezične šole Špeter so samo nekatera izmed imen tekmovalnih ekip.

Ker se je projekt v petih tekmovalnih sezonah dodobra zasidral v srca slovenskih osnovnošolcev, se je na predtekmovanjih tokrat pomerilo kar devetindevetdeset tekmovalnih skupin. V veliki finale se jih je skozi stroga regionalna sita nekako pretisnilo osemindvajset z najrazličnejših koščkov dežele. V posebno veselje so si organizatorji šteli, da so lahko med nastopajočimi pozdravili tudi zamejce iz Italije in Hrvaške.

Jedi, ki so se kadile iz velikih “piskrov” v hotelu Union, so nazorno prikazovale raznoterost slovenskega gastronomskega izročila. Kuhan “šurk” s čežano po starem, kunčji “ajmoht” in jabolčne miške, močnik s suhimi tepkami, ajdov “sushi”, “oljov prezvüršt”, “šunknudel” in prleški pozdravi na bazi “tünke” – tudi to predstavlja zgolj vrh ledene gore iznajdljivosti tokratne generacije mladih slovenskih kuharjev.

Kot vedno se je tudi tokrat kuhalo v dveh etapah, slovenski osnovnošolci pa so se letos znašli pred prav posebnim izzivom. Tokrat namreč ni bilo dovolj, da so pripravili jed iz zakladnice svoje lokalne kulinarične dediščine, temveč so jo morali pripraviti tudi v posodobljeni različici. Za povrh pa so se morali strokovni komisiji predstaviti tudi z značilnim lokalnim pozdravom ali dobrodošlico, ki bi njihovo lokalno jed na najboljši možni način približala turistom.

KuhnaPaTo Finale2

Na koncu so o zmagovalcih odločale nianse, slavili pa so dijaki iz Gorišnice, Bizeljskega, Središča ob Dravi, Ajdovščine in Kranja. Za nagrado bodo učenci tudi letos deležni gastronomsko-izobraževalne ekskurzije po eni izmed slovenskih pokrajin, in sicer se bodo odpravili na Gorenjsko. Tam se bodo lahko ob prijazni pomoči lokalnih ponudnikov, kot so ribogojnica Zupan, gostilna Krištof in mesarija Arvaj, še dodatno izobrazili o finesah naše kuharske preteklosti. Posebej odgovorna naloga pa čaka ekipo L’binski flosarji iz OŠ Ljubno ob Savinji. Na vabilo slovenske ambasade namreč potujejo v Washington, kjer bodo s svojim novo pridobljenim kulinaričnim znanjem skušali začarati obiskovalce prireditve ob praznovanju dneva Evrope.

“Po petih letih še vedno dosegamo izjemne rezultate,” je zaključek finala komentirala vidno utrujena glavna gonilna sila projekta Anka Peljhan, “otroci se s temi starimi slovenskimi jedmi ne ukvarjajo samo v tekmovalne namene, temveč jim to počasi postaja način življenja. Čedalje bolj posegajo po lokalni hrani, čedalje manj hodijo za malico v trgovino po sendvič v plastični vrečki. Raje pojedo kaj zdravega. In za tak način življenja zelo pogosto navdušijo tudi svoje starše! Še posebej ponosno lahko povem, da so letos v Osnovni šoli Oskarja Kovačiča s Škofij pridelali svoje prvo lastno oljčno olje iz šolskega oljčnika!”

Za vtise smo za rokav pocukali tudi gospo Ireno Hudobivnik, mentorico Kranjskih štrukeljčkov. Gre za eno zmagovalnih ekip, ki prihaja iz Osnovne šole Simona Jenka v Kranju. “O podvigih, kot je Kuhnapato, lahko povem samo najlepše,” je povedala. “Iz lastnih izkušenj vem, da je zgodovina za današnje otroke načeloma nekaj zelo oddaljenega in ne nujno najbolj zanimivega. Ko pa jim jo predstaviš na dovolj dostopen način, ko jih torej motiviraš, da aktivno sodelujejo, se neverjetno hitro navdušijo! In sicer tako zelo, da začnejo o stari slovenski kulinariki potem izobraževati tudi svoje starše!”

Po mnenju gospe Hudobivnik je letošnje tekmovanje njene varovance naučilo mnogo več kot le kuhanja. Na zabaven način so se naučili tudi umetnosti nastopanja, predstavitve in predvsem timskega dela za skupen namen. “Neverjetno, kakšno domišljijo imajo otroci – še enkrat bolj sem se čudila, ko sem lahko temu prisostvovala! Naš tradicionalni kranjski štrukelj so v moderni obliki dejansko ponudili v kozarcu! Ampak veste, kaj se mi je zdelo pri vsem skupaj najbolj pomembno? Da so v sklopu tega sijajnega projekta pridobili samozavest in se tudi tesno sprijateljili. Začeli so kot nepovezani posamezniki iz različnih razredov med sedmim in devetim, na koncu pa jih je sodelovanje združilo najprej v zaveznike in potem v prijatelje!”

Odprta kuhinja, finale otroške kuharije, Ljubljana, 20.April 2016 [ kuhanje, odprta kuhinja, hrana, otroška kuhinja, otroci, finale, Ljubljana, hotel Union]


Sorodni članki

Pomembno je, kaj dobijo na krožnik

Zdrava konkurenca v tržnih pogojih prinaša tudi ponudbo iz tujine. Ponudniki pa ne sledijo vedno standardom, ki veljajo v našem prostoru. Hkrati masovna proizvodnja, ki se večinoma odvija na drugi strani naše meje, znižuje ceno vsem proizvodom. S tem se…

Več...

Povsod je lepo, doma je najlepše - tudi zajtrkovati

Že slovenski pregovor »Po jutru se dan pozna« nakazuje pomen zgodnjih jutranjih ur za delovno uspešnost dneva. Starši, vzgojitelji in mentorji smo tisti, ki v naših otrocih prebujamo navade in odnos do stvari ter življenja. Če je vaše oko našlo…

Več...

Zaveza odgovornosti za bolj informirano izbiro hrane in pijače

Neuravnotežena prehrana je pomemben krivec za razvoj debelosti in drugih, kroničnih nenalezljivih bolezni, kot je na primer sladkorna bolezen. Pogosto uživanje sladkih pijač je mogoče opaziti predvsem med mladimi potrošniki, precej dovzetni so namreč tudi za oglasna sporočila. Proizvajalci sladkih…

Več...
Vas zanima naša super hrana in aktualno dogajanje v vaši regiji ter v celotni Sloveniji?
Ostani na tekočem