Kumare na 101 način

Kumare so osvežilna polenta zelenjava. Njihova sveža aroma in nevtralen okus sta pogosto prva izbira ob toplih dneh, še posebej kot priloga ali v solatah.
Toda kumare niso le hrustljav dodatek na krožniku, temveč tudi vir koristnih snovi, enostavne za vzgojo in nepogrešljive v domači shrambi.
Kumare so več kot le osvežitev
Kumare spadajo med bučnice in so sestavljene večinoma iz vode, saj kar 95 % njihove mase predstavlja voda. To pomeni, da so odlične za hidracijo in primerne za vse, ki želijo lahek, a hranljiv jedilnik. Poleg vode vsebujejo tudi nekaj vitaminov in mineralov: vitamin K, vitamin C, kalij, magnezij in vlaknine. Ena od njihovih prednosti je, da blagodejno vplivajo na prebavo. Zaradi nizke energijske vrednosti (okoli 15 kcal na 100 g) so kumare primerne za vse, ki pazijo na vnos kalorij.
Kako vzgojiti kumare doma
Kumare so precej hvaležne rastline, če jih posadimo ob pravem času in jim zagotovimo osnovne pogoje, in sicer toploto, vlago in dovolj prostora za rast.
Kdaj sadimo kumare?
S setvijo začnemo spomladi, ko je zemlja že ogreta, saj so kumare občutljive na mraz. V notranjih prostorih jih lahko sejemo že konec marca, na prosto pa jih presadimo po 15. maju, ko ni več nevarnosti pozebe. Če jih sejemo neposredno na prosto, to običajno storimo v drugi polovici maja.
Kaj izbrati – semena ali sadike?
Pri izbiri semen ali sadik je dobro poznati razlike med vrstami. Poznamo solatne kumare, kumare za vlaganje in mini kumarice, ki so primerne za prigrizke. Vsaka vrsta ima svoje posebnosti, vendar so pogoji za rast zelo podobni. Semena sejemo v lončke s hranljivo zemljo in kalimo na toplem mestu. Ko razvijejo dva do tri liste, so pripravljene za presaditev. Če nimamo prostora za vzgojo sadik, lahko uporabimo kupljene sadike, ki jih previdno presadimo na pripravljeno gredo.

Tla, gnojenje in opora za kumare
Kumare najbolje uspevajo v rahli, odcedni zemlji, ki dobro zadržuje vlago. Priporočljivo je gnojenje s kompostom že jeseni ali spomladi pred sajenjem. Kumare potrebujejo redno zalivanje, najbolje zjutraj ali zvečer, pri čemer moramo biti dosledni, saj ne prenašajo dobro suše.
Zaradi bujne rasti jim je smiselno pripraviti oporo, po kateri se vzpenjajo. Opora za kumare je preprost način, kako lahko zmanjšamo stik plodov s tlemi, izboljšamo zračenje in olajšamo obiranje. Uporabimo lahko mreže, lesene ograje ali druge vertikalne strukture.
Dobri in slabi sosedje kumare
Kumare dobro uspevajo v bližini koruze, fižola in solate, slabše pa ob krompirju in zeliščih, kot je žajbelj. Če opazimo rumenenje listov ali upočasnjeno rast, je pogosto vzrok preveč vlage ali prenizka temperatura tal. Pomembno je tudi redno odstranjevanje plevela, saj zadržuje vlago in zmanjšuje zračenje.
Slovenske kumare pri lokalnih pridelovalcih
Čeprav lahko kumare uspešno vzgojimo doma, večina gospodinjstev še vedno poseže po kupljenih. Pri tem je zelo pomembno, da podpiramo domače pridelovalce. Slovenske kumare, ki jih najdemo na tržnicah ali v lokalnih trgovinah, so pogosto nabrane na dan prodaje in prepotujejo le kratke razdalje. To pomeni več svežine, boljši okus in manjše obremenjevanje okolja. Večji pridelovalci kumare običajno gojijo v rastlinjakih, kjer lažje nadzorujejo temperaturo in vlago ter s tem zmanjšujejo uporabo zaščitnih sredstev. Če želite najti pridelovalce v svoji neposredni bližini, lahko uporabite naš zemljevid ponudnikov lokalne hrane.
Kumare podpirajo naše zdravje
Kumare ne osvežijo le telesa, temveč so lahko tudi dober naravni vir za podporo zdravju. Njihova vsebnost vode spodbuja hidracijo, vlaknine pa izboljšajo prebavo. Zaradi prisotnosti antioksidantov (npr. flavonoidov in taninov) lahko kumare pomagajo pri zaščiti celic pred oksidativnim stresom.
V ljudskem izročilu so znane tudi kot »pomirjevalna zelenjava«, saj hladen obkladek iz rezin kumar pogosto uporabljamo za pomirjanje utrujenih oči ali razdražene kože. Zagotovo jim lahko rečemo, da so slovenska super hrana.
Povprečna hranilna vrednost (na 100 g sveže kumare):
Hranilo | Količina |
Energijska vrednost | 15 kcal |
Ogljikovi hidrati | 3,6 g |
Sladkorji | 1,7 g |
Beljakovine | 0,7 g |
Maščobe | 0,1 g |
Vlaknine | 0,5 g |
Kalij | 150 mg |
Vitamin K | 16 µg |
Kako shranjujemo kumare?
Kumare so najboljše sveže, saj sicer hitro izgubljajo svojo hrustljavost. V hladilniku jih hranimo v predalu za zelenjavo, najbolje ovite v kuhinjsko papirnato brisačo, ki vpije odvečno vlago.
Vlaganje je še vedno priljubljen način ohranjanja kumar. Klasični recepti vključujejo vodo, kis, sladkor, sol in zelišča (koper, hren, gorčična semena). Tako pripravljene kumare so lahko prijetna osvežitev tudi pozimi.
Slovenske kumare v kulinariki
Kumare so zaradi svoje nevtralne a sveže arome odlična sestavina številnih poletnih jedi. Najpogosteje jih uporabljamo sveže, narezane v solate ali kot prigrizek, toda iz njih lahko pripravimo tudi lahke juhe, smutije in celo priloge k glavnim jedem.
Med klasične jedi sodi kumarična solata s kislo smetano, ki je osvežilna, vendar polnega in bogatega okusa. Ko iščemo nekaj lahkega, pride prav recept za hladno EKO kumarično juho, pripravljeno s česnom in svežim koprom. Če želimo, da nas jed bolj nasiti, pa lahko posežemo po nekoliko bolj krepki različici. Tedaj je idealna kumarična juha s krompirjem, ki je idealna tako za tople kot za hladnejše dni. Priprava je enostavna, okus pa vedno navduši.

Najpogostejša vprašanja o kumarah
1. Kdaj sadimo kumare?
Kumare sadimo na prosto po 15. maju, ko ni več nevarnosti pozebe. V zaprtih prostorih jih lahko sejemo že konec marca.
2. Katere so glavne stvari, ki jih moramo vedeti preden se lotimo sajenja kumar?
Potrebujejo toploto, sončno lego, hranljivo in dobro odcedno zemljo ter redno zalivanje. Rastline potrebujejo dovolj prostora, pogosto pa jim je smiselno dodati tudi oporo za vzpenjanje.
3. Ali kumare sadimo ali sejemo?
Oboje je mogoče. Sejemo jih neposredno na gredo ali pa vzgojimo sadike in jih presadimo na prosto.
4. Kako preprečiti, da kumare postanejo grenke?
Grenkoba v kumarah je običajno posledica vročinskega stresa ali nerednega zalivanja. Pomaga, če jih redno zalivamo, predvsem v jutranjih urah, in jih zaščitimo pred premočnim soncem.
5. Kakšna je razlika med solatnimi in vlagalnimi kumarami?
Solatne kumare so običajno večje, z manj semeni in tanjšo lupino. Vlagalne so krajše, čvrstejše in manj vodene – zato se bolje obdržijo v kozarcu brez mehčanja.
6. Lahko kumare zamrznemo?
Kumare vsebujejo veliko vode, zato jih za zamrzovanje ni priporočljivo uporabljati surove. Lahko pa jih naribamo, solimo in uporabimo za zamrznjene osnove za juhe ali omake.