Kraški zašink

Med mesne izdelke, ki smo jih zaščitili z zaščiteno geografsko označbo sodi tudi naša kulinarična posebnost Kraški zašink. Z zaščiteno geografsko označbo se ponašajo tudi Kraški pršut, Kraška panceta, Prleška tünka, Kranjska klobasa, Zgornjesavinjski želodec in Prekmurska šunka. Šebreljski želodec je sicer tudi zaščiten, vendar pa za njegovo proizvodnjo trenutno ni certificiran noben proizvajalec.

Zaščitena geografska označba (angl. Protected Geographical Indication) je evropska shema kakovosti, ki zajema pridelke ali živila, ki izvirajo iz določene regije, kraja ali države, kmetijski pridelek ali živilo ima posebno kakovost, sloves in druge značilnosti, ki izvirajo iz določenega geografskega območja.  Povezava med geografskim območjem in končnim proizvodom je manj tesna kot pri zaščiteni označbi porekla.

Kraški zašink je brez kosti sušen svinjski vrat značilne ovalne oblike. Med mišičnim tkivom je vraščena maščoba, ki je glavni nosilec bogatega vonja in posebnega okusa. Mešanica začimb, v kateri prevladujeta česen in poper, mu dajeta bogat vonj in okus, ki ga dopolnjuje morska sol piranskih solin.

Zašink zori do deset tednov. Ovit  je v posebno mrežo, ki mu daje značilno ploščato obliko. Posebna kraška klima omogoča proizvodnjo slovenskega izdelka posebne kakovosti.

Vse proizvodne faze od soljenja, sušenja oziroma zorenja ter priprave za trg se odvijajo na območju Krasa. Soljenje poteka na tradicionalen, suh način. Po končanem sušenju oziroma zorenju se Kraški zašink trži v celih kosih, obdanih z naravnim ovitkom in v mrežici ali v obliki polovic, četrtink oziroma narezkov pakiranih v ustrezno embalažo.

Zašink ima torej značilno ploščato obliko. Njegova površina je gladka, ovitek in mrežica pa se tesno prilegata izdelku. Če je povezan z vrvico, se ta ohlapno prilega.