Kmetijska zadruga Metlika odprla svoja vrata | Zgodbe o naši super hrani

Kmetijska zadruga Metlika odprla svoja vrata

V soboto 19. 10. je Kmetijska zadruga Metlika odprla svoja vrata in v svoje globine (klet je v celoti pod zemljo) povabila obiskovalce, ki so želeli izvedeti kaj več o belokranjskih posebnostih pridelave vina in se prepričati o lokalni kvaliteti.

Andrej Škof, vodja programa Vino, je izpostavil pomen, ki ga pripisujejo lokalnemu poreklu: »Naše grozdje izhaja izključno od belokranjskih pridelovalcev, ki so vsi vključeni v integrirano pridelavo. Tako si zagotovimo zdravo grozdje in najmanjši možni čas od trgatve do predelave.«

Prav neposredna bližina dobaviteljev, ki jih redno izobražujejo in kontrolirajo, metliški vinski kleti omogoča, da je vse grozdje obdelano v le nekaj urah po trgatvi, s čimer preprečujejo pojav oksidacije in podobnih nevšečnosti.

Mogočna klet, dolga kar 108 metrov s stalno temperaturo med 12°C in 13°C je obiskovalce navdušila. Še nekoliko bolj pa jih je pritegnila njena vsebina, saj se ena največjih vinskih kleti, ki letno pridela okrog 750.000 litrov vina, lahko pohvali z zelo bogato paleto vin: od lažjih, suhih belih vin, preko roseja in močnejših rdečih, do barikov, penin ter sladkih predikatov z ledenimi vini in suhimi jagodnimi izbori. Posebne pozornosti pa sta bila deležna belokranjska kralj in kraljica, Belokranjec in Metliška Črnina, ki se oba lahko pohvalita z leta 2008 pridobljeno posebno obliko zaščite PTP – priznano tradicionalno poimenovanje.

Dneva odprtih vrat v Kmetijski zadrugi Metlika se je udeležila tudi Mojca Jakša s Sektorja za kmetijske trge na Ministrstvu za kmetijstvo in okolje, ki je povedala, da je za kakovost pomembna celotna veriga, zato je ključno za potrošnika, da je seznanjen s poreklom vina. »Sistem sledljivosti pri vinu zagotavlja, da je vino s poreklom višje kakovosti, ima jasno določeno območje pridelave grozdja in predelave tega grozdja v vino ter da razpolaga z določenimi kakovostnimi parametri,« je poudarila v svojem govoru na dnevu odprtih vrat.


Sorodni članki

4. slovenski dan brez zavržene hrane

24. april že četrto leto zapored zaznamuje dan, posvečen problematiki zavržene hrane. Glavni cilj aktivnosti, ki potekajo na ta dan, je posameznike spodbuditi k zmanjševanju in preprečevanju nastajanja zavržene hrane. Predstavljene so tudi številne možnosti za uporabo živil, ki sicer…

Več...

Uporabni nasveti za manj zavržene hrane

Daleč največ hrane zavržemo zato, ker jo skuhamo preveč. Problematika zavržene hrane je vse bolj pereč problem, saj z njo zavržemo tudi vse vire, potrebne za pridelavo hrane. Pripravili smo uporabne napotke in nasvete, kako zmanjšati količino zavržkov v gospodinjstvih.…

Več...

Zmanjševanje zavržene hrane v Sloveniji: ključ do trajnostne prihodnosti

V sodobni družbi je vprašanje zavržene hrane vse bolj pereče. Nedavna študija, ki jo je izvedel Evropski svet za informiranje o hrani (EUFIC) v sodelovanju z Nacionalnim uradom za varnost prehranjevalne verige Madžarske (NÉBIH), Univerzo za veterinarsko medicino v Budimpešti…

Več...

Tradicionalni slovenski zajtrk navdih za sladko mojstrovino v oddaji MasterChef

V posebni oddaji priljubljenega kuharskega tekmovanja MasterChef so bili tekmovalci postavljeni pred zanimiv izziv, ki ga je zasnoval priznani slovenski chef Jure Tomič. Sestavine, ki so običajno del tradicionalnega slovenskega zajtrka, so tokrat postale osnova za inovativno sladico. Tekmovalci so…

Več...
Vas zanima naša super hrana in aktualno dogajanje v Sloveniji?
Ostani na tekočem