Kmetica leta 2021 je Marija Škof iz Metlike | Odmevi na dogodke

Kmetica leta 2021 je Marija Škof iz Metlike

Vir: MKGP

Izbor Kmetica leta že od leta 2012 organizira Zveza kmetic Slovenije ob mednarodnem dnevu podeželskih žena, ki sicer poteka 15. oktobra, vendar so letos s podelitvijo zaradi epidemoloških razmer pohiteli.

Kmetica leta 2021 je v konkurenci štirih kmetic postala Marija Škof, vinogradnica iz metliškega konca. Po prezgodnji smrti moža pred tridesetimi leti je ostala sama s tremi majhnimi otroki, vendar je z vztrajnostjo in trdim delom uspela obdržati in še nadgraditi dejavnost na svoji kmetiji. V zadnjih letih je dejavnost prevzel njen sin in kmetija danes obsega 5 hektarov vinogradov z 21.000 trtami, poleg tega pa so posadili tudi 2 hektarja buč za pridelavo bučnega olja ter kot dopolnilo še 1000 aronije, 60 sadik kakija ter 60 orehov.

Kmetica leta izredno angažirana in dejavna v lokalni skupnosti in širše

Ga. Marija Škof je bila za Kmetico leta predlagana s strani društva kmečkih žena Metlika, kjer so prepoznali njen trud in vrsto let udejstvovanja na različnih področjih. Že od samega začetka svoje poti in prevzema kmetije je bila članica v upravnem in nadzornem odboru Kmetijske zadruge Metlika. Je tudi ustanovna članica društva kmečkih žena Metlika in je bila 10 let angažirana kot predsednica društva. Prav tako je s svojim znanjem in angažmajem pomagala pri zaščiti belokranjske pogače in je še zdaj v komisiji za notranjo presojo belokranjske pogače proizvajalcev, ki imajo pridobljen certifikat. Ga. Marija Škof je vsa leta dejavna tudi v krajevni skupnosti, prejela je zlato priznanje Rdečega križa ter leta 2011 dobila častno plaketo občine Metlika.

Kmetica leta 2021: Marija Škof (Metlika) in Kmetica leta 2020: Marija Lamovšek (Mirna vas)
Kmetica leta 2021: Marija Škof (Metlika) in Kmetica leta 2020: Marija Lamovšek (Mirna vas)

»Vsaka ženska je lahko ponosna, da je kmetica, ker prideluje zdravo hrano ter živi na našem lepem podeželju.«

Naziv ji pomeni veliko čast, hkrati pa tudi odgovornost. Svoje vtise strne tako: »Vsaka ženska je lahko ponosna, da je kmetica, ker prideluje zdravo hrano ter živi na našem lepem podeželju, kjer še ni vse tako onesnaženo. Pomembno je, da dihamo svež zrak in jemo to, kar pridelamo doma – in to je naš ponos. Naši pridelki so premalo cenjeni, preveč je uvoza in tega kmetijska politika ne bi smela dovoliti, dokler je na našem tržišču slovenskih proizvodov dovolj. Cena v trgovinah je sicer višja in ljudje preveč posegajo po tistem, kar je ceneje, kar je iz uvoza. Zato je potrebno dvigniti zavest in spodbuditi ljudi, da podprejo domače, naše kmete in naše podeželje.«

»Še naprej se bom borila za pravice kmečke žene, jih predstavljala in širila sporočilo, da je to težko prigaran kruh.«

Slovenske kmetice naj bodo ponosne na svoje delo

Ga. Marija Škof poudari, da se ji zdi zelo pomembno mladim kmeticam vlivati pogum in jih spodbujati, naj bodo ponosne na svoje delo, naj se držijo domače zemlje in naj se cenijo. Pravi, da se je potrebno še bolj zavedati, da moraš na kmetiji biti najprej dober ekonomist, potem pa še dober direktor. Doda tudi: »Še naprej se bom borila za pravice kmečke žene, jih predstavljala in širila sporočilo, da je to težko prigaran kruh. Potrošnike pa spodbujam, naj izbirajo pristno in domače, naj nas podprejo in naj vlagajo v našo lepo deželo in podeželje.«

Naziv Kmetica leta so doslej pridobile:

Kmetica leta 2021: Marija Škof (Metlika)

Kmetica leta 2020: Marija Lamovšek (Mirna vas)

Kmetica leta 2019: Marjeta Ročnik (Prevalje)

Kmetica leta 2018: Marija Jakše (Mali Podljuben)

Kmetica leta 2017: Karolina Črešnar (Zreče)

Kmetica leta 2016: Jelka Krivec (Šentjurij)

Kmetica leta 2015: Lea Babič (Bukovje na Bizeljskem)

Kmetica leta 2014: Milka Podričnik (Lom nad Mežico)

Kmetica leta 2013: Marija Podobnik (Dobrava pri Stični)

Kmetica leta 2012: Jožica Lokošek (Strahovlje pri Kisovcu)

Preberite tudi:


Sorodni članki

4. slovenski dan brez zavržene hrane

24. april že četrto leto zapored zaznamuje dan, posvečen problematiki zavržene hrane. Glavni cilj aktivnosti, ki potekajo na ta dan, je posameznike spodbuditi k zmanjševanju in preprečevanju nastajanja zavržene hrane. Predstavljene so tudi številne možnosti za uporabo živil, ki sicer…

Več...

Uporabni nasveti za manj zavržene hrane

Daleč največ hrane zavržemo zato, ker jo skuhamo preveč. Problematika zavržene hrane je vse bolj pereč problem, saj z njo zavržemo tudi vse vire, potrebne za pridelavo hrane. Pripravili smo uporabne napotke in nasvete, kako zmanjšati količino zavržkov v gospodinjstvih.…

Več...

Zmanjševanje zavržene hrane v Sloveniji: ključ do trajnostne prihodnosti

V sodobni družbi je vprašanje zavržene hrane vse bolj pereče. Nedavna študija, ki jo je izvedel Evropski svet za informiranje o hrani (EUFIC) v sodelovanju z Nacionalnim uradom za varnost prehranjevalne verige Madžarske (NÉBIH), Univerzo za veterinarsko medicino v Budimpešti…

Več...

Tradicionalni slovenski zajtrk navdih za sladko mojstrovino v oddaji MasterChef

V posebni oddaji priljubljenega kuharskega tekmovanja MasterChef so bili tekmovalci postavljeni pred zanimiv izziv, ki ga je zasnoval priznani slovenski chef Jure Tomič. Sestavine, ki so običajno del tradicionalnega slovenskega zajtrka, so tokrat postale osnova za inovativno sladico. Tekmovalci so…

Več...
Vas zanima naša super hrana in aktualno dogajanje v Sloveniji?
Ostani na tekočem